Vsi računajo na zmago: medtem večina pri vseh vprašanjih ZA

Volivci so danes odločali o štirih vprašanjih: na zakonodajnem referendumu o uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi, na treh posvetovalnih pa o ukinitvi RTV-prispevka, pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. Po podatkih Državne volilne komisije je bila udeležba do 16. ure 35,53-odstotna.

V štabih političnih strank je bilo ob zaprtju volišč še mirno. Predstavniki koalicije rezultate pričakujejo skupaj v ljubljanskem Opera baru, opozicijske stranke pa vsaka v svojih prostorih. Organizacije civilne družbe, ki so v kampanji pozivale k štirim glasovom proti, so se zbrale v lokalu Pritličje.

Koalicija pričakuje štirikrat ZA

Poslanec SDS Andrej Poglajen je visoko udeležbo ocenil kot znak, da so referendumi odprli teme, pomembne za slovensko družbo in vlado. »Veselimo se rezultatov,« je dejal. Po njegovem je udeležba tudi odraz kampanje, v kateri so ljudje vedeli, o čem odločajo. Ob tem je ocenil, da manipulacije z drugega političnega pola niso dosegle pričakovanega učinka. Na vprašanje, ali bi večinska zavrnitev referendumskih predlogov pomenila nezaupnico vladi, je odgovoril, da je Svoboda v prejšnjem mandatu izgubila dva referenduma. Takšno razlago morebitnega izida je označil za poskus politične interpretacije ter izrazil prepričanje, da so se volivci odločili za tisto, kar je po njegovem najboljše za Slovenijo: štirikrat za.

Štirikrat za pričakuje tudi poslanec SDS Andrej Kosi. Poudaril je, da je prav, da se ljudje referendumov udeležijo in izrazijo svoja prepričanja, saj se tako »res uveljavi glas ljudstva«. Kosi je komentiral tudi zaplete na ljubljanskem volišču omnia. Odgovornost zanje je pripisal Državni volilni komisiji, ki bo morala po njegovi oceni težave v prihodnje odpraviti in vsem volivcem zagotoviti možnost glasovanja. Dodal je, da so v SDS že v preteklosti opozarjali na slabo izvedbo državnozborskih volitev.

Poslanec NSi Janez Žakelj je dejal, da so veseli, ker so ljudje prepoznali pomen vprašanj tako na zakonodajnem kot na posvetovalnih referendumih. »Seveda bomo to voljo ljudi spoštovali,« je poudaril. Zavrnil je očitke, da je koalicija s tremi posvetovalnimi referendumi ob zakonodajnem poskušala zamegliti razpravo. Po njegovih besedah so želeli izvedeti stališče ljudi, »ker gre za pomembna vprašanja«.

Premier in predsednik SDS Janez Janša je ob jutranji oddaji glasu v Šentilju pri Velenju glasovanje označil za »test zdrave pameti«. Zavrnil je očitke, da bi lahko parlamentarne preiskovalne komisije postale orodje politične policije, saj je parlamentarna preiskava po njegovem običajen način parlamentarnega nadzora nad funkcionarji. Zavzel se je tudi za spremembo financiranja RTV Slovenija in se vprašal, ali morajo prebivalci obvezno plačevati prispevek, čeprav njenih programov ne spremljajo.

Približno dve uri pred zaprtjem volišč je Janša na družbenih omrežjih volivce znova pozval k štirim glasovom za. Poudaril je, da odločajo o prihodnji podobi Slovenije, enakosti pred zakonom in položaju Slovencev v lastni državi in občini.

Predsednik NSi in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je glasovanje povezal z vprašanjem pravičnosti države. Po njegovih besedah so volivci odločali »o tem, da se pravil ne izigrava, da močno stojimo za našim načinom življenja in da svobodno izbiramo, kam bomo namenili naš denar«. Predsednik Demokratov in gospodarski minister Anže Logar pa je ob oddaji glasu dejal, da je bilo mogoče glasovati za pravično Slovenijo in odločati o poti, po kateri bo država krenila. Izrazil je prepričanje, da bo odločitev prava.

Opozicija v udeležbi vidi tudi odziv na delo vlade

V opozicijskih Svobodi, SD in Levici so z udeležbo prav tako zadovoljni, vendar jo razlagajo drugače. Generalni sekretar Svobode in poslanec Matej Grah je dejal, da se ljudje niso izrekali samo o referendumskih vprašanjih, temveč tudi o delu vlade. V stranki si želijo, da bi bil na zakonodajnem referendumu dosežen zavrnitveni kvorum. Grah meni, da so posvetovalni referendumi zameglili ključno vprašanje o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je povezal s t. i. politično policijo. »Vseeno upam, da so ljudje spregledali,« je poudaril. V Svobodi, ki rezultate spremlja na sedežu v Kristalni palači, sicer visoko udeležbo ocenjujejo kot dobro popotnico za demokracijo. Predsednik stranke Robert Golob je ob oddaji glasu državljane pozval, naj povedo, da želijo v Sloveniji še naprej živeti svobodno, demokratično in zadovoljno, ter se zahvalil vsem, ki so glasovali. Čeprav opozicijske stranke izide pričakujejo ločeno, je poudaril, da so v kampanji nastopile enotno in s skupnimi sporočili. Kje se kdo zbere ob rezultatih, je po njegovih besedah odvisno od prostorov, ki jih ima na voljo.

Podpredsednik stranke in poslanec Matej Arčon pa pričakuje odločen proti uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi, saj je šlo za zavajanje volivcev. Je pa rezultat z določenih volišč, ki jih dobivajo, spodbuden, je dejal v izjavi za POP TV. Arčon je izpostavil tudi posvetovalni referendum o rtv-prispevku, pri katerem meni, da »se bo zgodil pogrom nad RTV Slovenija, ki je pomemben nacionalni medij«.

Poslanec SD Luka Goršek je v štabu stranke na Nazorjevi opozoril, da visoka udeležba še ne napoveduje končnega izida. Izrazil je željo, da ljudje ne bi pristali na delitev na tiste, ki si pravice v državi zaslužijo, in tiste, ki si jih ne. Udeležbo je pripisal tudi delu vlade. »V pol leta so ljudje prepoznali, da se morajo angažirati,« je ocenil in dodal, da se zdi, da prihaja precej turbulenten čas.

Poslanka Levice Nataša Sukič je za TV Slovenija visoko udeležbo povezala s tem, da državljani glasovanje vse bolj dojemajo kot izraz neposredne demokracije. Opozorila je tudi na dolge čakalne vrste na ljubljanskem volišču omnia in izrazila upanje, da čakanje volivcev ni odvrnilo od oddaje glasu.

Civilna družba zadovoljna z mobilizacijo volivcev

Optimistično razpoloženje je bilo tudi v Pritličju, kjer so se zbrali predstavniki nevladnih organizacij in civilne družbe. Katja Utroša iz Kulturnega društva Gmajna je za TV Slovenija povedala, da so veseli, ker so se ljudje mobilizirali in odšli na referendum. »Odprla se je debata, neko polje za razpravo, kjer so se lahko soočila mnenja za in proti. To je praznik demokracije, to je temelj demokracije, z izmenjavo mnenj demokracijo krepimo,« je dejala. Po njenem so volivci vprašanja razumeli, zato so se odzvali v tako velikem številu. »Mi smo trdno prepričani, da znajo ljudje razmišljati s svojo glavo in da so se odločili po svoji vesti,« je dodala.

Večina od več kot 3000 volišč se je zaprla ob 19. uri, vendar glasovanje ponekod še ni bilo končano. Pred ljubljanskim voliščem omnia je ob zaprtju še vztrajala vrsta čakajočih. Na volišču v Osnovni šoli Roje v občini Domžale pa so glasovanje zaradi prekinitve ob smrti volivca podaljšali do 20.30. Prve podatke o izidih bo Državna volilna komisija na svoji spletni strani začela objavljati po tej uri.