Pri vprašanju uvedbe »politične policije«, kot so koalicijsko novelo zakona o parlamentarni preiskavi označili njeni nasprotniki, odgovor državljanov politike nasprotno od rezultata posvetovalnih referendumov zavezuje tudi pravno. Zakon bo bodisi obveljal bodisi padel.
Če naj zakon pade mora biti izpolnjen zavrnitveni kvorum: proti uveljavitvi zakona mora glasovati večina, ob tem pa mora ta večina predstavljati najmanj petino vseh volilnih upravičencev, to je 339.706 volilcev.
Na glasovnici je pisalo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«
Koliko ljudi se je odpravilo oddat glas(ove)?
Do 16. ure je odgovarjalo 35,53 odstotka tistih, ki v državi imajo to pravico, kar v absolutni številki pomeni dobrih 603.000 volilcev. Najvišja volilna udeležba je bila do 16. ure v volilni enoti Ljubljana Center, in sicer 36,86-odstotna, najnižja pa v volilni enoti Postojna, 33,34-odstotna. Volilni okraj z najvišjo udeležbo je Škofja Loka 2 s 44,36-odstotno udeležbo, volilni okraj z najnižjo udeležbo pa Piran s 26,44-odstotno, je v izjavi za medije povedal direktor službe Državne volilne komisije Igor Zorčič.
Na zadnjem zakonodajnem referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je bil novembra lani, je do 16. ure glasovalo 29,03 odstotka volilnih upravičencev. Končna volilna udeležba je bila takrat 41,08-odstotna. Na naknadnem zakonodajnem referendumu o noveli zakona o vodah julija 2021, ki je imel sploh najvišjo končno udeležbo, pa je do te ure glasovalo 29,76 odstotka vseh volilnih upravičencev, končna udeležba pa je bila 46,46-odstotna. Največ pripomb ves dan prihaja zaradi velike gneče na volišču omnia v Ljubljani.
Zakaj »politična policija«?
Koalicija v sestavi strank SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati je skupaj z glasovi Resnice konec maja sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Med drugim je pravno problematično oženje kroga subjektov, ki so upravičeni zahtevati ustavnosodno presojo akta o odreditvi preiskave. Po veljavni ureditvi so to recimo tudi tretjina poslancev, varuh človekovih pravic, računsko sodišče, samoupravna lokalna skupnost, preiskovanec ter fizična in pravna oseba zasebnega prava. Predlog koalicijske novele pa to možnost ohranja le za sodni svet in generalnega državnega tožilca.
Sporno je tudi, da bi imeli v primeru uzakonitve sprememb preiskovanci pravico pravno ugovarjati šele post festum. Sodno varstvo bi jim bilo na voljo šele po zaključku preiskovalne komisije. Tožbo v upravnem sporu bi lahko preiskovanec vložil v osmih dneh od vročitve končnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije. To je v praksi neučinkovito, saj je do danes komaj 12 od 43 preiskovalnih komisij takšno poročilo sprejelo.
Janševi bi odpravili tudi sodni nadzor nad razrešitvijo članov preiskovalnih komisij, ki so predlani dobili možnost vložitve tožbe na vrhovno sodišče. S to varovalko je želela prejšnja koalicija preprečiti naklepno oviranje dela komisij s predlaganjem poslancev za priče, s čimer se jih je poskušalo izločiti iz komisij. V preteklosti se je večkrat dogajalo, da je parlamentarna večina razreševala člane preiskovalnih komisij, ki ji niso bili po godu. Novela predvideva tudi omejitev ponavljanja parlamentarnih preiskav. Po novem DZ ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je enkrat že sprejel končno poročilo.
Preiskava ne bi bila omejena le na funkcionarje
Eden pogostejših argumentov zagovornikov novele je bil, da parlamentarna preiskava vključuje zgolj preiskavo javnih funkcionarjev. Trditev ne drži, kar potrjuje tudi pretekla praksa. »Ustava in zakon parlamentarno preiskavo opredeljujeta kot preiskavo v zadevah javnega pomena, z namenom ugotavljanja politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Vendar v praksi poslanci lahko preiskujejo in v preteklosti tudi so preiskovali posameznike, ki niso javni funkcionarji,« je za Dnevnik v tem tednu povedal pravnik in odvetnik Jure Tuš. Komisija dostopa do dokumentacije vseh upravnih organov, organizacij, ki opravljajo javno službo, in nosilcev javnih pooblastil. Komisija bi lahko recimo pridobila zaupne bančne podatke o tarčah preiskave.