Referendumsko vprašanje se je nanašalo na osebe, ki naj bi denarno socialno pomoč (DSP) prejemale, kljub temu da so delovno sposobne in brez objektivnih ovir za delo. Koliko naj bi bilo takšnih oseb, ki naj bi torej zlorabljale DSP, in kdo naj bi bile te osebe, v predreferendumski kampanji nismo izvedeli. Prav tako ne, kako naj bi bile te osebe sploh upravičene do DSP, saj že veljavni zakon določa, da je do DSP upravičen le, kdor si materialne varnosti ne more zagotoviti zaradi objektivnih okoliščin, na katere sam ne more vplivati.
Prejemanje DSP je torej že zdaj strogo zakonsko regulirano, pravica pa ni brezpogojna. Veljavni zakon o socialnovarstvenih prejemkih določa tudi krivdne razloge za odvzem, ko prejemnik brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko vodile do zaposlitve oziroma izboljšanja socialnega položaja.
V tem smislu je bilo referendumsko vprašanje, kot je opozorila zakonodajno-pravna služba državnega zbora, najmanj nejasno, če ne protislovno. Po ocenah kritikov pa kot takšno namenjeno predvsem mobilizaciji volilnega telesa na osnovi čustev.
Družbenokoristno delo kot pogoj ali individualna spodbuda?
To pa še ne pomeni, da ni mogoče izboljšati nadzora s ciljem preprečevanja morebitnih zlorab ter uveljaviti dodatnih ukrepov in podpore za okrepitev aktiviranja prejemnikov DSP z namenom povečanja njihove zaposljivosti, preprečevanja dolgotrajne odvisnosti od socialnih transferjev ter spodbujanja njihovega vključevanja na trg dela in v širše družbeno okolje.
Pri čemer pa je po opozorilih tako pravnikov kot strokovnjakov s področja socialnega dela bistvena razlika med tem, da je družbenokoristno delo del individualnega načrta pomoči, in tem, da je splošen pogoj za dostop do sredstev za osnovno preživetje. DSP je namreč temeljni socialnovarstveni prejemek, ki zagotavlja življenjski minimum za preživetje. Pogojevanje bi bilo zato sporno z vidika ustavne pravice do socialne varnosti. V Društvu socialnih delavk in delavcev Slovenije so poudarili pomen individualiziranega pristopa, ki upošteva življenjske okoliščine posameznika, njegove zmožnosti, potrebe in ovire pri vključevanju na trg dela.
Past brezplačne delovne sile in stigmatizacije
Kakšne naj bi bile morebitne nove zakonske rešitve, volilci pred referendumom niso izvedeli, čeprav so že v Skupnosti centrov za socialno delo opozorili, da bi bilo pred odločanjem treba oblikovati celovite, strokovno utemeljene ter v praksi preverjene in izvedljive rešitve.
Namesto tega ostaja odprta cela vrsta vprašanj: kdo in po kakšnih merilih bi presojal dejansko zmožnost za delo, kdo bi zagotavljal ustrezna družbenokoristna dela, kdo bi upravičence vanje razporejal, spremljal izvajanje, skrbel za varnost in zdravje pri delu, v kakšnem obsegu bi ga moral prejemnik opraviti, kaj bi pomenila zavrnitev … Vprašanje je tudi, ali bi tak sistem prinesel želene učinke, kakšni bi bili njegovi stroški in ali ne bi nadomeščal rednih oblik dela ter vodil v dodatno stigmatizacijo. Teh odgovorov na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve še niso ponudili, pač pa so poudarili le, da družbenokoristno delo razumejo kot eno od možnih poti aktiviranja posameznika in njegovega ponovnega vključevanja v aktivno življenje. Morebitna večinska podpora volilcev pa bi bila zanje signal, da je zakonodajo na tem področju treba spremeniti.
Delovna sposobnost še ne pomeni dejanske zaposljivosti
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je trenutno v državi okrog 16.700 brezposelnih oseb, ki so prejemniki denarne socialne pomoči. Vseh prejemnikov denarne socialne pomoči je več, saj jo prejemajo tudi otroci, osebe, ki zaradi različnih okoliščin niso sposobne za delo, ter zaposleni oziroma delovno aktivni ljudje, kadar dohodki gospodinjstva ne dosegajo zakonsko določenega minimalnega dohodka.
Toda tudi 16.700 brezposelnih prejemnikov DSP in od tega okrog 10.300 dolgotrajno brezposelnih ni mogoče enačiti s številom ljudi, ki bi jih zajela morebitna nova obveznost. Dejstvo, da je nekdo registrirano brezposeln in prejema DSP, ne pomeni, da nima objektivnih ovir za delo in da je za delo sposoben, saj formalna delovna sposobnost še ne pomeni dejanske zaposljivosti.
Na zavodu so ocenili, da je med brezposelnimi prejemniki denarne socialne pomoči trenutno okoli 1400 neposredno zaposljivih – gre za osebe, ki se znajdejo v trenutni finančni stiski in se pogosto že v nekaj mesecih zaposlijo, medtem ko je 8500 zaposljivih z dodatnimi aktivnostmi in 6700 zaposljivih s poglobljeno podporo zaradi kompleksnih zdravstvenih, psihosocialnih, izobrazbenih in drugih ovir, ki vplivajo na njihovo socialno izključenost in zaposljivost.