Gospodinjstva so skupaj s podjetji eden ključnih stebrov gospodarstva, zato je razumevanje njihovega finančnega položaja nepogrešljivo za kakovostne ekonomske analize in sprejemanje ustreznih politik, je ob začetku predstavitve raziskave o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev iz leta 2023 povedal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc.

V Sloveniji skoraj 860.000 gospodinjstev razpolaga z več kot 100 milijardami evrov finančnega premoženja, kar je okoli 22 odstotkov vseh finančnih sredstev gospodarstva. Njihove odločitve o varčevanju, investiranju, zadolževanju, potrošnji tako zelo pomembno vplivajo na gospodarstvo ter na cenovno in finančno stabilnost, je dodala viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer.

Terenska raziskava za leto 2023, v kateri je sodelovalo 1987 gospodinjstev, je pokazala, da imajo gospodinjstva razmeroma visoko neto premoženje. Mediana ali srednja vrednost premoženja znaša 155.000 evrov in je po besedah Tine Žumer nekoliko nad povprečjem evrskega območja. Če bi se namesto mediane upoštevalo povprečje, bi prišli do številke 234.000 evrov, je dejala direktorica finančne statistike na Banki Slovenije Irena Drmaž.

Slovenija v spodnji tretjini držav glede premoženjske neenakosti

Hkrati je Slovenija v spodnji tretjini držav območja z evrom z vidika premoženjske neenakosti, pri čemer ima 10 odstotkov najpremožnejših gospodinjstev 41 odstotkov celotnega premoženja, najmanj premožnih 50 odstotkov gospodinjstev pa 13 odstotkov celotnega premoženja. V območju z evrom ima medtem 10 odstotkov najpremožnejših gospodinjstev v povprečju več kot 50 odstotkov celotnega premoženja, je predstavila Drmaž.

Največ premoženja predstavljajo nepremičnine

Skoraj tri četrtine, 73 odstotkov premoženja slovenskih gospodinjstev predstavljajo nepremičnine, kar je precej več kot povprečje evrskega območja. Na drugi strani pa imajo gospodinjstva zgolj osem odstotkov vsega premoženja v finančnem premoženju, kar je po besedah Drmaž največja razlika v primerjavi z evroobmočjem.

 

"To potem pomeni, da se cena neto premoženja Slovencev dviguje zaradi dviga cen nepremičnin ali pa nihanja cen nepremičnin," je pojasnila.

Največ gospodinjstev dobilo nepremičnino v last prek dedovanja in z lastno gradnjo

Slovenska gospodinjstva so večji delež nepremičnin v last dobila prek dedovanja oz. z lastno gradnjo. Okoli tretjina gospodinjstev je nepremičnino kupila na trgu.

Pri lastništvu nepremičnin se Slovenija tako uvršča med bolj tradicionalne države, kot sta Hrvaška in Italija, medtem ko je v Avstriji in Nemčiji ta delež med najnižjimi v EU.

Finančno premoženje je medtem osredotočeno predvsem v depozite, tako ima 97 odstotkov slovenskih gospodinjstev depozit v banki, s čimer se bistveno ne razlikujejo od drugih držav območja z evrom, je pojasnila Drmaž.

Slovenska gospodinjstva imajo tudi razmeroma nizek dolg. Okoli četrtina anketiranih gospodinjstev je poročala, da so zadolžena, od tega jih ima hipotekarni dolg dobrih devet odstotkov gospodinjstev.

V anketi so ugotavljali tudi finančno odpornost gospodinjstev, pri čemer so primerjali redne odhodke gospodinjstev z njihovimi rednimi izdatki. Od leta 2010 pa do raziskave v letu 2023 se je nekoliko povečal delež gospodinjstev, katerih redni prihodki so višji od njihovih rednih izdatkov. 52 odstotkov anketirancev je ob tem navedlo, da vse, kar zaslužijo, namenijo za redne izdatke.

Pri tistih gospodinjstvih, ki jim denar ostane tudi po poplačilo rednih izdatkov, denar varčujejo za primere nepredvidenih odhodkov, za starost ter za počitnice in potovanja.

Nekaj manj kot šest odstotkov vprašanih je opozorilo, da s svojimi prihodki ne morejo pokriti rednih izdatkov. V tem primeru sredstva za kritje izdatkov črpajo iz lastnih prihrankov ali pa si jih sposojajo od sorodnikov. Za posojilo na banki se medtem odloča majhen delež ljudi. "Raje ne plačam položnice, kot da grem v banko po posojilo," je ugotovitve povzela Drmaž.

Direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar je predstavila uporabo zbranih podatkov v makroekonomskih analizah, direktorica finančne stabilnosti in makrobonitetne politike Meta Ahtik pa je predstavila njihovo uporabnost za analizo finančne stabilnosti ter snovanje makrobonitetnih politik in ukrepov.

Priporočamo