Študentski protesti, ki so se septembra začeli v Franciji, so se zaradi vse večjega nezadovoljstva z visokimi najemninami, cenami goriva in krčenjem javnih storitev razširili v več kot 11 evropskih držav, poroča Al Jazeera.
Številni mladi protestniki pravijo, da ne pričakujejo več, da bodo v življenju živeli bolje kot njihovi starši. Podatki o premoženju gospodinjstev kažejo, da so razlike med generacijami velike.
Po raziskavi Evropske centralne banke (ECB) o financah in potrošnji gospodinjstev iz leta 2023 ima gospodinjstvo, v katerem je nosilec mlajši od 35 let, v povprečju po mediani približno 25.000 evrov neto premoženja. Pri gospodinjstvih, katerih nosilec je
Številni mladi ne pričakujejo več, da bodo v življenju živeli bolje kot njihovi starši. Podatki Evropske centralne banke (ECB) kažejo, da imajo gospodinjstva, v katerih je nosilec mlajši od 35 let, mediano neto premoženja približno 25.000 evrov. Pri gospodinjstvih, katerih nosilec je star od 55 do 64 let, ta znaša približno 208.000 evrov, kar je več kot osemkrat toliko.
Največje razlike na Finskem in v Nemčiji
Raziskava ECB in nacionalnih centralnih bank zajema 22 evropskih držav. Pri izračunu neto premoženja upoštevajo nepremičnine, avtomobile, vrednejše predmete in prihranke, od katerih odštejejo dolgove.
Mlajši od 35 let imajo v teh državah v lasti le 2,8 odstotka skupnega premoženja gospodinjstev. Največji delež, 24 odstotkov, pripada gospodinjstvom, katerih nosilec je star od 55 do 64 let.
Na Finskem imajo mlajši od 35 let v lasti le 0,8 odstotka premoženja gospodinjstev, medtem ko imajo ljudje, starejši od 55 let, več kot 71 odstotkov. Delež mladih je majhen tudi na Irskem, v Avstriji, Grčiji in Nemčiji.
V srednji in vzhodni Evropi je premoženje med generacijami porazdeljeno bolj enakomerno. V Litvi imajo mlajši od 35 let v lasti 13,2 odstotka premoženja gospodinjstev, na Hrvaškem 12,3 odstotka, na Slovaškem 10,1 odstotka in v Estoniji 9,8 odstotka. Med državami zunaj teh regij izstopa Malta z 11,1-odstotnim deležem.
»Opazili smo zelo močno rast cen stanovanj, tako na najemnem trgu kot pri nakupu nepremičnin,« je za Al Jazeero povedala Evelyn Astor iz Evropskega socialnega observatorija.
Po njenih besedah se zaradi tega krepi občutek neenakosti. Običajne družine se težko spopadajo z najemninami in nakupom stanovanj, medtem ko lahko premožni ljudje s kapitalom veliko vlagajo na evropski nepremičninski trg.
Življenjski stroški so se zvišali za 67 odstotkov
Cene vsakdanjih dobrin in storitev, vključno s hrano, energijo, prevozom in gospodinjskimi računi, so se v evrskem območju, na Madžarskem in Češkem od leta 2000 zvišale za 67,2 odstotka.
Med državami, prikazanimi v analizi, so se cene najbolj zvišale na Madžarskem, kjer so se več kot potrojile, kažejo podatki Eurostata.
Posebej izrazita je bila rast cen v vzhodni Evropi po letu 2022, ko je Rusija začela obsežno invazijo na Ukrajino. K podražitvam je prispevala tudi odvisnost številnih držav od ruskih energentov.
Cene so pred letom 2022 v povprečju rasle za približno dva odstotka na leto, nato pa je letna inflacija v EU dosegla 9,2 odstotka. Glavno gonilo podražitev so bili stroški energije.
Inflacija se je od takrat umirila, vendar se cene, ki so se zvišale med pandemijo covida-19 in vojno v Ukrajini, niso vrnile na prejšnjo raven. To dodatno obremenjuje mlade, ki praviloma še niso ustvarili večjega premoženja in velik del prihodkov namenjajo tekočim stroškom ter stanovanju.
