Kranjska podžupanja Manja Zorko poudarja, da je pred dokončnimi odločitvami treba opraviti široko strokovno in javno razpravo. »Pri takšnih spremembah je ključno, da sta v ospredju kakovost vzgoje in izobraževanja ter dobrobit otrok, ne pa zgolj sprememba organizacijske oblike sistema. Predvsem je potrebna zelo dobra analiza sedanjega stanja in napoved, kaj bi taka sprememba povzročila na področju kadrov in prostora,« je jasna podžupanja.
Dejala je, da bodo reformo na MOK presojali predvsem z vidika tega, kaj bo pomenila za otroke, starše, vrtce, šole in lokalno skupnost ter ali bodo za njeno izvedbo zagotovljeni ustrezni pogoji. »Taka sprememba namreč ne bo samo breme občin, ampak tudi staršev, ki bodo leto dlje morali plačevati oskrbnino v vrtcih. Torej selitev prvega razreda v vrtec pomeni tudi prenos organizacijskega ali finančnega problema z države na starše in lokalno skupnost.«
Za enake storitve različne cene
V Mestni občini Kranj so prek združenj občin že večkrat dali pobude, da strošek plač zaposlenih prevzame državni proračun, saj, kot so poudarili, država predpisuje normative in določa predpise glede plač zaposlenih v vrtcih. Hkrati so dali pobudo za spremembo lestvice dohodkov za ugotavljanje višine plačila vrtca, saj trenutno veljavna lestvica velja od 1. januarja 2018, v tem času pa so se minimalna plača in drugi dohodki znatno povišali.
»Posledično se je povečalo tudi finančno breme številnih družin, ki zaradi zastarele lestvice ne morejo uveljavljati pravičnih olajšav pri plačilu vrtca. Cene vrtčevskih programov se po občinah zelo razlikujejo, nekatere občine pa staršem z dodatnimi subvencijami še dodatno znižujemo stroške. Vendar vse občine nimamo enakih finančnih zmožnosti za tovrstne olajšave, kar pomeni, da starši za enake storitve plačujejo različne zneske, odvisno od tega, v kateri občini je otrok vključen v vrtec,« je spomnila Manja Zorko.
Dejala je, da to povzroča neenakopravnost med starši in finančne obremenitve za tiste, ki živijo v občinah z manj sredstvi, zato so na MOK predlagali uvedbo enotnega plačila vrtca za vse starše, ne glede na občino, v kateri je otrok vključen v vrtec, s čimer bi zagotovili enakopravnost in pravično dostopnost do predšolskega varstva.
Vprašanje financiranja nove obveznosti
»Največji izziv vidimo v tem, da bi tako velika sprememba pomenila pomemben poseg v organizacijo in financiranje predšolske vzgoje. Če bi sedanji prvi razred postal obvezni vrtec, bi bilo treba zagotoviti ustrezne prostore, kadre, normative, prehrano, spremljajoče storitve in vse drugo, kar je potrebno za izvajanje kakovostnega vrtčevskega programa,« je izzive nanizala kranjska podžupanja.
Povedala je, da ima Kranj na tem področju trenutno relativno dobre pogoje: v že oblikovanih oddelkih je še 83 prostih mest, dodatno pa je mogoče med šolskim letom odpreti še 133 mest. Na centralnem čakalnem seznamu je 97 otrok, pri čemer številni čakajo zato, ker želijo izključno določeno enoto vrtca.
»To pomeni, da v Kranju trenutno nimamo situacije, ko bi bilo za vse otroke sistemsko premalo prostora. Po drugi strani pa bi vključitev generacije približno 550 otrok, ki danes obiskuje prvi razred osnovne šole, v sistem vrtcev pomenila zelo velik organizacijski in finančni premik. MOK za dejavnost vrtcev že zdaj namenja več kot 15 milijonov evrov letno,« je izpostavila Zorkova.
Podžupanja meni, da je zato za občine bistveno vprašanje, kako bo država uredila financiranje nove obveznosti: »Če gre za spremembo državnega sistema obveznega izobraževanja oziroma predšolske vzgoje, pričakujemo, da bodo temu sledila tudi ustrezna in dolgoročno zagotovljena sredstva države. Občine ne morejo prevzemati novih finančnih obveznosti brez zagotovljenih virov financiranja.«
Na MOK so ob tem dodali, da bo treba zelo natančno opredeliti tudi kadrovske normative in vprašanje, ali se bo novi program izvajal v vrtcih, osnovnih šolah ali kombinirano. Menijo, da bo to bistveno vplivalo tudi na potrebe po novih prostorih.