Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) je sredi letošnjega julija občinam posredovalo podatke o petletnih otrocih, ki še niso vključeni v vrtec in bodo v šolskem letu 2027/2028 začeli obiskovati osnovno šolo. Z namero večje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo so bili ob tem predstavljeni tudi načrti za izvedbo krajših programov za petletnike, ki naj bi po besedah ministrstva pomembno prispevali k razvoju, socialnim veščinam, učenju in bolj izenačenim možnostim ob vstopu v osnovno šolo.
Kaj bo zdaj z omenjenim projektom? Je ta sploh izvedljiv skupaj z v minulem tednu napovedano ukinitvijo devetletke in vnovično vpeljavo osemletke, v katero naj bi v šolskem letu 2028/2029 spet vstopali sedemletniki?
Vrtec ni le priprava na šolo
V Skupnosti vrtcev Slovenije (SVS) so nam zaupali, da jim konkretnejših vsebinskih in organizacijskih izhodišč še niso predstavili, zato, kot so poudarili, v tem času težko presojajo posamezne rešitve.
Po besedah predsednice SVS dr. Silvije Komočar se jim zdi z vidika predšolske vzgoje ključno predvsem vprašanje, kakšno okolje potrebuje šestletni otrok za svoj celostni razvoj: »Otrok je bitje tukaj in zdaj, zato predšolske vzgoje ne razumemo zgolj kot pripravo na naslednjo stopnjo izobraževanja. Slovenski vrtci imamo strokovno usposobljen kader ter veliko znanja in izkušenj za delo z otroki tega razvojnega obdobja, zato je pomembno, da se tudi ta strokovna izhodišča vključijo v nadaljnji premislek.«
Na naše vprašanje, kako bo novost vplivala na novi kurikulum, ki je v vrtcih zaživel v lanskem šolskem letu, je Komočarjeva dejala, da bo to mogoče natančneje oceniti, ko bo znano, kako bo morebitna nova ureditev vsebinsko zasnovana. Sogovornica je ob tem spomnila, da predstavlja kurikulum za vrtce strokovni okvir predšolske vzgoje in izhaja iz celostnega razvoja otroka, igre, odnosov, raziskovanja, participacije, samostojnosti in dobrega počutja.
»Če bi se spreminjal položaj šestletnih otrok, bi bilo pomembno premisliti, kako se takšna ureditev umešča v ta strokovna izhodišča in kako ohranjati razvojno kontinuiteto otroka,« meni predsednica SVS.
Obveščeni z okrožnico
Kako pa bo s kadrom, ali bo v vrtcih po državi sploh mogoče zagotoviti dovolj vzgojiteljic za šestletnike? Silvija Komočar je poudarila, da imajo vrtci strokovno usposobljen kader za delo z otroki tega razvojnega obdobja, ali bi ga bilo ob morebitni drugačni sistemski ureditvi tudi številčno dovolj, pa bo, kot je povedala, odvisno od konkretnega modela, normativov, organizacije oddelkov, prostorskih možnosti in časovnice.
Glede namigov ministrstva, da se bo obvezni vrtec lahko izvajal tako v prostorih vrtca kot osnovne šole, je sogovornica poudarila, da ni odločilen samo prostor, ampak predvsem to, kakšno okolje je v njem ustvarjeno za otroka. Poudarila je, da so pomembni program, način dela, strokovno usposobljen kader, organizacija dneva ter pogoji za igro, raziskovanje, odnose in učenje.
Za SVS ostajajo odprta tudi vprašanja o tem, kaj bo s prizadevanjem ministrstva glede večje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo in načrtovanjem izvedbe krajših programov za petletnike. Komočarjeva je dejala, da bo, ko bodo znana podrobnejša izhodišča napovedanih sprememb, mogoče lažje presoditi tudi, kako se posamezni ukrepi med seboj vsebinsko povezujejo in dopolnjujejo.
Sogovornica je še povedala, da so bili v SVS z napovedjo seznanjeni z okrožnico, ki je bila posredovana ravnateljem vzgojno-izobraževalnih zavodov, katerih člani organov so tudi ravnateljice in ravnatelji vrtcev. »V okrožnici pozdravljamo napoved sodelovanja z ravnatelji in drugimi predstavniki vzgojno-izobraževalnega prostora. SVS že vrsto let sodeluje pri pomembnih vprašanjih predšolske vzgoje na nacionalni ravni, zato verjamemo, da bomo lahko tudi pri nadaljnjih razmislekih prispevali svoje strokovno znanje in izkušnje iz prakse,« se nadeja predsednica SVS.
Nič o občinah brez občin
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so z napovedmi glede ponovne uvedbe osemletne osnovne šole in obveznega predšolskega programa za šestletnike za zdaj seznanjeni le iz medijskih objav. Ker konkretnih predlogov in strokovnih izhodišč ministrstva še niso prejeli, se do posameznih rešitev in njihovih posledic za občine niso želeli vsebinsko opredeljevati.
»S pristojnimi predstavniki ministrstva se o napovedanih spremembah še nismo sestali. Pričakujemo pa, da bo ministrstvo pred konkretizacijo načrtov v razpravo pravočasno vključilo občine in njihove reprezentativne organizacije ter da bomo o predlaganih rešitvah, njihovih organizacijskih, prostorskih, kadrovskih in finančnih posledicah opravili poglobljen dialog,« so poudarili v skupnosti.
Dodali so, da mora pri tako pomembnih sistemskih spremembah, ki bi neposredno vplivale tudi na občine kot ustanoviteljice vrtcev in osnovnih šol, veljati načelo: nič o občinah brez občin.