»Toda vsi tedanji izračuni so pozabljeni. Nobena vlada od takrat se ni tega problema lotila resno,« je za Dnevnik poudarila dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in vodilna slovenska strokovnjakinja za namakanje.
V Sloveniji je 595.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi. Z namakalnimi sistemi (NS) jih je opremljenih zgolj okoli 6200 hektarjev ali dober odstotek vseh. Največ namakalnih sistemov so v Sloveniji zgradili pred letom 1990. Takrat so z njimi opremili 6500 hektarjev kmetijskih zemljišč. Kasneje so jih nekaj zgradili na novo, a ker so mnogi vmes propadli, smo danes še na slabšem kot pred tremi desetletji. Ministrstvo za kmetijstvo (MKM) je po letu 2019 namreč okoli štiri tisoč nedelujočih namakalnih sistemov ukinilo. Ostalo je nekaj manj kot 6200 hektarjev namakalnih sistemov, od tega je približno desetina zasebnih, preostali so javni – lokalni ali državni.
Najtežje je pridobiti zadostno podporo prihodnjih namakalcev
Projekta gradnje novega NS namreč ni mogoče začeti, če pogodbe o namakanju ne podpišejo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin na območju, predvidenem za vzpostavitev NS. »Nobena vlada in noben kmetijski minister doslej nista razumela, da je javni namakalni sistem, ki ima najboljši izkoristek vode, praviloma narejen za večjo skupnost ljudi, in če moraš organizirati petdeset ali sto prihodnjih namakalcev, moraš delati s temi ljudmi. Še zmeraj je eden največjih problemov to, kako zbrati zadostno število ljudi oziroma zadostno podporo namakalnemu sistemu na nekem območju. Če so tam dva ali trije kmetje, ki namakanju nasprotujejo, zadeva stoji,« je opozorila sogovornica. Ker je velika kalvarija pridobiti zadostno število podpisov, bi po njenem potrebovali dobre psihologe in sociologe, da bi ljudi na mehak način prepričali o koristih namakanja.
Zakonodaja ni kriva za vse
Pintarjeva je kot zgled izpostavila namakalne sisteme Ormož, Kalce-Naklo na Krškem polju in Ajdovščina. »Miran Klinc, Magdalena Krošelj in Janez Furlan, zaposleni na občinah, so dobre duše teh namakalnih sistemov. Vsi trije so bili zelo dejavni pri njihovi vzpostavitvi, vsi so imeli tudi podporo svojih županov. Za primere, kjer ni takšnih dobrih duš, pa bi moralo imeti ministrstvo za kmetijstvo poseben oddelek za namakanje. Tam bi morala biti skupina ljudi, ki bi se pogovarjala s kmeti, jih spodbujala, odgovarjala na njihova številna vprašanja in jim s tem razblinjala strahove, ki pri takšnem projektu nedvomno obstajajo. Če hočemo imeti namakalne sisteme, moramo za to aktivno delati. To ne more biti naloga nekoga, ki se na ministrstvu že ukvarja z nečim drugim in mu potem naložijo še to,« je kritična dr. Pintarjeva.
Poudarila je, da tudi umeščanje namakalnega sistema v prostor ni lahek zalogaj. Gre za velik infrastrukturni objekt, ki mora imeti vsa potrebna dovoljenja. Mnogi menijo, da je birokracija, povezana z namakalnimi sistemi, preveč zapletena. Marina Pintar se s tem ne strinja povsem. Pravi, da zakonodaja ni kriva za vse in da je veliko večji problem delo z ljudmi.
Med razveljavljenimi tudi tema o vodnih zadrževalnikih
Pintarjeva je tudi poudarila, da izračuni iz 90. let prejšnjega stoletja, da imamo vode neposredno iz rek dovolj za namakanje 60.000 hektarjev površin, ne držijo več. Ekstremni vodostaji se namreč spreminjajo tako v minimalno kot tudi maksimalno smer. Vode imamo dovolj, je pa problem njena medletna razporeditev, zato bomo za namakanje potrebovali tudi vodne zadrževalnike, je dejala in pripomnila: »Tudi pri tem bomo potrebovali sposobne ljudi, ki bodo vodili dialog, da bomo sploh lahko še kje kakšnega umestili.«
Dodajmo, da je bila ena od razpisanih vsebin v okviru ciljnih raziskovalnih projektov (CRP) s področja kmetijstva tudi ugotavljanje najboljše lokacije za zadrževalnike za namakanje kmetijskih površin. Toda odgovora na vprašanje, kje bi jih bilo najprimerneje graditi, še nekaj časa ne bo, kajti kmetijski minister Janez Cigler Kralj je, kot je znano, javni razpis za sofinanciranje CRP razveljavil le de uri pred potekom roka za oddajo prijav. Po prvi razlagi zato, ker nabor tematik vsebinsko ni usklajen s koalicijsko pogodbo aktualne vlade. Po popravljeni zato, ker naj bi bile nekatere vsebine aktivistične, po tretji razlagi pa v domnevni skrbi za državni proračun. »Odločil sem se, da zaščitim integriteto javnih financ in zahtevam ustavitev tega razpisa,« se je med drugim izgovoril Janez Cigler Kralj.