»Že spomladi smo imeli manj pridelkov, saj nas je prizadela spomladanska suša. Letos smo začeli dognojevati že takoj po 15. februarju in okoli 1. maja dobili primeren odkos trave za silažo. Bomo pa morali na naši kmetiji živino prodajati prepoceni, saj so trgovci hitreje ugotovili, da je suša, kot smo mi začeli podajati nove cene. Vse vhodne surovine, nafta in umetna gnojila, namreč postajajo precej dražje,« je v skrbeh povedal lokalni kmet Andrej Hribar.
Stanje na kmetijskih površinah v okolici Ljubljane sta si ogledala tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek in državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec. Glede na resnost razmer bi kmetje pričakovali obisk ministra Janeza Ciglerja Kralja, ki pa je na dopustu. Sekretarka Erjavec je ob tem poudarila, da ima kot njegova namestnica popolnoma enake pristojnosti, in zagotovila, da si bo Cigler Kralj vse skupaj ogledal že v ponedeljek.
Po skoraj polurni zamudi sta se Podgoršek in Erjavčeva odpravila do bližnjega koruznega polja.
»V letošnjem letu si naravne nesreče podajajo roko po vsej Sloveniji. Začelo se je s spomladansko sušo, ki je marsikje razpolovila prvi odvoz krme. Zmanjšala je pridelke žit na nekaterih območjih tudi do 50 odstotkov. Sledil je vročinski val, sušno obdobje, ki ga je prekinilo neurje na Dolenjskem, kjer so padali celi sadovnjaki. Sedaj opazujemo rezultate letošnje rekordne suše. Opažamo izjemen upad pridelkov krme, zelenjave, posebej krompirja, trajnih nasadov in sadja, celo trta dozoreva predčasno,« je opozoril Podgoršek.
Na veliki preizkušnji so tudi živinorejci, saj cene živali padajo, klavnice pa so na robu zmogljivosti. »Kmetje živino prodajajo, ker ne vedo, kako jo bodo prezimili. Pričakujemo, da bo država kmetom pomagala prebroditi to izjemno težko situacijo,« je dodal. Ob tem je spomnil še na vpliv hude suše na ribogojnice, kjer so razmere prav tako ekstremne, saj je poleg nizkega vodostaja problematična že visoka temperatura vode.
Ukrepi
Podgoršek je ministrstvu že predlagal izredno finančno pomoč po vzoru iz leta 2022, ki bi bila namenjena kmetijskim gospodarstvom za stabilizacijo proizvodnje. Pričakuje tudi sklep uprave za zaščito in reševanje o začetku postopkov za oceno in popis škode, saj so škodni pragovi glede na razmere po Podgorškovi oceni nedvomno preseženi.
Državna sekretarka je težave označila za resnično zahtevne, saj je suša pridelek prizadela v skoraj 100 odstotkih. »Vemo, da to pomeni vprašanje o preživetju za mnoge pridelovalce in družine po vsej državi. Na ministrstvu za kmetijstvo smo že zagotovili skupno več kot 15 milijonov evrov za reševanje posledic suše in potrebe v lanskem letu, pričakujemo, da se bodo prva izplačila začela prihodnji teden, torej proti koncu avgusta,« je dejala. Ob tem so za namakanje že letos namenili 10 milijonov evrov.
V sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so predvideni tudi ukrepi prek tako imenovanega ribiškega sklada. Ta predvideva reprogramiranje kreditov, s čimer bodo zagotovljena sredstva za olajšanje vračanja kreditov tistim kmetijam, ki so sredi investicijskih ciklov. Ob tem pa še sredstva za zakup krme, ki bodo povratna.
Cene domače hrane bodo višje
Rešitve za krizo zaradi visoke cene gnojil in goriv bodo na ministrstvu iskali z 2,7 milijona evrov evropskih sredstev, napovedujejo pa še dodatne ukrepe države. Tako slabe razmere pa že napovedujejo veliko višje cene lokalno pridelane slovenske hrane, a državna sekretarka opozarja, da potrošnik z odločitvijo za dražji nakup pomaga kmetu preživeti. »Zavezani smo krepitvi slovenskega porekla in slovenskim rejcem ter pridelovalcem omogočamo, da slovenski potrošniki izberejo ravno njihov proizvod. Tukaj vidimo pomemben del, slovenski potrošniki morajo v prvi vrsti vedeti, da z izborom slovenskih izdelkov ne dobijo le kakovosti, ki je preverjena. Gre za lokalno znanje, izkušnje in seveda delo domačih rok, s čimer podpirajo slovenskega kmeta in našo prehransko robo,« je dodala.
Idealni pogoji za škodljivce
Ekstremna suša ne prizadene le poljščin in ribogojnic, temveč deluje z roko v roki s podlubniki ter ustvarja sekundarno krizo v slovenskih gozdovih, je še opozoril Podgoršek. Medtem ko suša fiziološko oslabi smreke, ki s tem izgubijo svojo naravno obrambo, visoke temperature podlubnikom omogočajo razvoj dodatne generacije v le eni sezoni. Propadanje gozdov tako ni le posledica pomanjkanja vode, temveč kombinacija obeh dejavnikov, ki vodi v masovno sušenje, razvrednotenje lesa in dolgoročno zrušenje gozdnega ekosistema. Za lastnike gozdov to pomeni, da morajo ob spopadanju s posledicami suše hkrati reševati še grozečo katastrofo v gozdovih, preden se škoda spomladi večkratno poveča.