Razpoloženje v gospodarstvu se je junija še izboljšalo. Realni izvoz in uvoz blaga, ki sta se maja po krepitvi v začetku leta mesečno zmanjšala predvsem pod vplivom manjše blagovne menjave z naftnimi derivati, sta bila v prvih petih mesecih medletno večja. K rasti izvoza so največ prispevali farmacevtski izdelki, cestna vozila, kovine in kovinski izdelki ter električni stroji in naprave.
Proizvodnja predelovalnih dejavnosti, ki se je maja nadalje tekoče povečala, je bila v večini panog v prvih petih mesecih medletno večja. Z zagonom serijske proizvodnje električnega twinga v Revozu je bila večja tudi proizvodnja vozil in plovil, ki se je v zadnjih štirih letih pretežno krčila. Za lanskimi ravnmi pa sta zaostali predvsem proizvodnja električnih naprav in energetsko intenzivna kemijska industrija.
Kazalniki gospodarskega razpoloženja na evrskem območju, ki so se junija nekoliko izboljšali, so v povprečju drugega četrtletja nakazovali rahlo krčenje aktivnosti. Stagnacija industrijske proizvodnje v Nemčiji je eden od dejavnikov, ki zavirajo rast v državah srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Njihova gospodarska rast po julijski napovedi inštituta WIIW sicer kaže precejšnjo odpornost kljub zaostrenim razmeram in višji inflaciji. Za uresničitev napovedi ostaja največje tveganje vnovična zaostritev konflikta na Bližnjem vzhodu.
Kot so še navedli analitiki Umarja, se v Sloveniji vrednost gradbenih del od začetka leta pod vplivom gradnje inženirskih objektov krepi in je v prvih petih mesecih precej presegla raven iz enakega obdobja lani. Nad lansko ravnjo sta bila v prvih štirih mesecih tudi realni prihodek trgovinskih panog in skupni realni prihodek tržnih storitev. Tudi potrošnja gospodinjstev nadalje raste in jo še naprej spodbujajo predvsem večji nakupi avtomobilov.
Število delovno aktivnih oseb je maja ostalo nespremenjeno, število brezposelnih se je junija nadalje malenkost znižalo. Ob medletno podobnem številu delovno aktivnih so med dejavnostmi precejšnje razlike, največji medletni upad so beležile druge raznovrstne poslovne dejavnosti, trgovina in predelovalne dejavnosti, v dejavnostih javnih storitev, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu, pa je njihovo število večje.
Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je aprila ostala razmeroma visoka (6,9 odstotka). V zasebnem sektorju (6,9 odstotka) je bila rast v prvih štirih mesecih najvišja v dejavnostih z visokim deležem prejemnikov minimalne plače (gradbeništvo, nastanitvena dejavnost in gostinstvo ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti). V javnem sektorju (6,6 odstotka) je rast predvsem odraz izvajanja plačne reforme.
Cene življenjskih potrebščin so se junija mesečno povišale za 0,8 odstotka. Medletna rast je ostala 3,6-odstotna. K mesečni rasti je pomembno prispevala močna sezonska podražitev počitnic v paketu. K medletni inflaciji sta še naprej pomembno prispevali skupini, ki vključujeta cene energentov, in sicer stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva ter prevoz. Medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače (0,5 odstotka) je bila najnižja v zadnjih dveh letih.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih petih mesecih večji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se povečali za 11,8 odstotka, v enakem obdobju lani za 4,5 odstotka. Okrepila se je tudi rast odhodkov, za 13,7 odstotka, lani v tem času za 9,5 odstotka. K višji rasti prihodkov so prispevali povečani socialni prispevki, davčni prihodki in prejeta sredstva EU.
K rasti odhodkov so medtem največ prispevala sredstva za plače zaposlenih zaradi izvajanja plačne reforme in transferji. Povečanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom je izhajalo predvsem iz rasti izdatkov za pokojnine, zakonsko povišanih nadomestil za brezposelnost ter izdatkov za osebno asistenco. V primerjavi z letom prej je bila razmeroma visoka tudi rast izdatkov za blago in storitve, investicije ter rezerve.