Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji kažejo, da so gospodarska gibanja v začetku drugega četrtletja ostala razmeroma ugodna. Izvoz je bil v prvih štirih mesecih medletno realno za 2,8 odstotka višji, uvoz za 5,7 odstotka. Tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila medletno višja za 1,7 odstotka, in sicer v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. Vrednost gradbenih del se je krepila.
Podatki za april kažejo nadaljevanje rasti potrošnje gospodinjstev, spodbujene z večjimi nakupi avtomobilov ter rastjo trošenja za turistične storitve doma in v tujini. Nadaljnjo rast trošenja kažejo podatki o vrednosti davčno potrjenih računov za maj. Vrednost kazalnika gospodarske klime je po začetku vojne na Bližnjem vzhodu zanihala navzdol, maja pa se je izboljšala, a ostala pod dolgoletnim povprečjem, so navedli analitiki Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Število delovno aktivnih oseb je aprila ostalo skoraj nespremenjeno, število brezposelnih pa se je maja ponovno malenkost znižalo. Na razmeroma visoko medletno rast plač letos vplivata dvig minimalne plače v začetku leta in izvajanje plačne reforme v javnem sektorju. V tem sektorju je bila rast povprečne bruto plače 6,8-odstotna in je odraz izvajanja plačne reforme, so zapisali.
Inflacija se je predvsem pod vplivom višjih cen goriv zaradi vojne na Bližnjem vzhodu maja okrepila drugi mesec zapored. K njej so največ prispevale za desetino višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva. Visok je bil tudi prispevek v skupini prevoz zaradi za okoli petino višjih cen pogonskih goriv. Postopoma pa se je še naprej upočasnjevala rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvih štirih mesecih višji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili višji za približno 11,4 odstotka, kar je za dobro polovico več kot v prvih štirih mesecih lani. K njihovi rasti so prispevali predvsem večji socialni prispevki (prispevek za dolgotrajno oskrbo, uveden julija lani), davčni prihodki in prihodki od evropskih sredstev.
Zaradi poračuna obveznosti aprila so bili medletno občutno višji prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb, nekoliko pa tudi prihodki od trošarin, ki so bili v prvem četrtletju medletno nižji. Precej višja kot lani je bila tudi rast prihodkov od davka na dodano vrednost. Prihodki od evropskih sredstev so se v prvih štirih mesecih povečali predvsem zaradi izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.
Odhodki so bili v prvih štirih mesecih medletno višji za 12,2 odstotka, kar je za dobre štiri odstotne točke višja rast kot v enakem obdobju lani. K rasti so največ prispevala sredstva za plače zaposlenih zaradi izvajanja plačne reforme in transferji. Povečanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom je izhajalo predvsem iz rasti izdatkov za pokojnine, nadomestila za brezposelnost, ki se je v začetku letošnjega leta povišalo, ter izdatkov za osebno asistenco.