V novo šolsko leto bo danes zakorakalo 186.687 osnovnošolk in osnovnošolcev, od tega 19.058 prvošolk in prvošolcev (lani je bilo teh 19.897). Vsi prvošolci bodo prvič prejeli izvod ustave in slovensko zastavico, prva tovrstna obdaritev ob začetku šolskega leta, ki naj bi otroke spodbudila k razumevanju pomena ustavnih vrednot, državljanske odgovornosti, aktivnega državljanstva in sodelovanja v demokratični družbi, pa še naprej razburja javnost.
Del stroke bolj kot o primernosti tovrstnega čtiva za prvošolce poudarja, da je vstop v šolo za otroka neizogibna izkušnja, pri kateri je zelo pomembno, kakšno podporo staršev ima. »Otroku zaupajmo in mu dajmo jasno sporočilo, da verjamemo, da bo zmogel,« svetuje družinski sistemski terapevt iz zavoda Vezal dr. Albert Mrgole.
V srednješolske programe je v letošnjem šolskem letu vpisanih okoli 88.000 dijakinj in dijakov, kar je približno tisoč več kot v lanskem šolskem letu. Med vpisanimi 26.004 dijaki novinci je 954 dijakinj in dijakov vpisanih v nižje poklicno izobraževanje, 5324 v programe srednjega poklicnega izobraževanja, 9962 v programe srednjega strokovnega izobraževanja, 2124 v poklicno-tehniško izobraževalne programe in 7640 dijakov v gimnazijske programe.
Učbeniški sklad tudi za četrtošolce
Tudi v letošnjem šolskem letu bodo zaživele številne novosti. V veljavo bo stopil kurikul za vrtce v prilagojenem programu, ki je drugi kurikularni dokument po prenovljenem kurikulu za vrtce, ki se je uveljavil v lanskem šolskem letu. Po največji kurikularni prenovi v šolah v zadnjih dveh desetletjih, pod okriljem katere je bilo prenovljenih več kot 200 učnih načrtov in katalogov znanj, se bodo v 1., 4., 7. in deloma v 6. razredu začeli uvajati prenovljeni učni načrti.
Kot so zatrdili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM), bodo osnovne šole iz sredstev učbeniškega sklada za učence od 1. do 3. razreda še naprej zagotavljale vsa predpisana obvezna učna gradiva (učbenike, delovne učbenike in delovne zvezke), širitev javnega financiranja učnih gradiv pa bo letos prvič vzpostavljena tudi za 4. razred osnovne šole.
»Obstoječa učna gradiva se lahko v ustreznih delih, ki so skladna s prenovljenimi učnimi načrti, uporabljajo še največ tri šolska leta po začetku uporabe prenovljenega učnega načrta. Šole so prejele več priporočil in navodil ministrstva v zvezi z izbiro in potrjevanjem učnih gradiv in uporabo sredstev učbeniškega sklada,« so spomnili na MIZM.
Ob hudih kršitvah brez ugovora
Napovedani sta reforma nacionalnega preverjanja znanja in sprememba zakonodaje glede načina vključevanja tujcev v osnovne šole. Kdor ne bo znal slovensko, ne bo mogel biti vključen v redni program: učenci priseljenci se bodo po novem v pouk vključili šele po zaključenem programu pripravljalnice oziroma predpisanem znanju slovenskega jezika. Postopne vključitve priseljencev po zaključenem programu pripravljalnice so predvidene tudi ob vstopu v srednje šole.
Z osvežitvijo zakona o šolski inšpekciji so pristojni poskrbeli za to, da se bo na končno oceno po novem možno pritožiti le prek pritožbene komisije, ob vzgojnem opominu pa v prihodnje ne bo več možnosti ugovora. Ta bo odslej možen le ob morebitnem prešolanju učenca.
Osvežitve za srednješolce
Prenovljeni učni načrti, ki vključujejo tudi kompetence za trajnostni razvoj, digitalne in podjetnostne kompetence, vključno s finančno pismenostjo, bodo z novim šolskim letom zaživeli tudi na področju splošnega srednješolskega izobraževanja, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. Novost je izvajanje prvih programov, ki so bili prenovljeni v okviru projekta Modernizacija poklicnega izobraževanja in glede na odziv na potrebe trga: bolničar-negovalec, farmacevtski tehnik, mehatronik operater in tehnik mehatronike.
Precej prahu še vedno dviga priprava spremembe zakona o maturi, ki odpravlja ureditev, uvedeno z novelo iz lanskega leta, ko je bila uzakonjena nova oblika poklicne mature kot poklicna matura iz petih predmetov. Na ministrstvu napovedujejo, da se bo po novem poklicna matura vrnila v vsebinsko in organizacijsko ureditev, kakršna je veljala pred novelo iz leta 2025, in sicer zgolj kot poklicna matura iz štirih predmetov.
»Ob tem se bo ohranila možnost, da kandidati, ki opravijo poklicno maturo, z opravljenim posameznim predmetom splošne mature izpolnijo pogoje za vpis na univerzitetne in enovite magistrske študijske programe, kadar je to določeno z vpisnimi pogoji posameznega študijskega programa,« so pojasnili na MIZM.