Vlada je na svoji redni četrtkovi seji sprejela novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Po napovedih ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) gre pri osvežitvi sestave svetov zavodov za prvi zakonodajni korak napovedane celovite reforme slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja, sprememba pa naj bi bila usmerjena v bolj transparentno in odgovorno upravljanje javnih vrtcev in šol.
V javnih poklicnih in strokovnih šolah, gimnazijah ter dijaških domovih bodo svet po novem sestavljali trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki zaposlenih, dva predstavnika staršev in en predstavnik dijakov.
Počasna privatizacija šolstva?
V Svizu so v luči spremembe tudi spomnili, da gre za ponovitev posega iz leta 2021, ko je bil prav tako predlagan odvzem dveh predstavnikov zaposlenih v svetih zavodov in so ob odločnem nasprotovanju takrat zbrali več kot 20.000 podpisov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
Potrebe po izobraževanju
Del pedagoške stroke vidi spremembe kot še dodatno razvrednotenje vloge učiteljev in počasno privatizacijo šolstva, medtem ko drugi šolniki načrtovane novosti pozdravljajo in menijo, da se bo stanje na šolah izboljšalo, saj da se zdaj določeni ravnatelji igrajo politične igrice na šolah in si svet, v katerem je večina iz vrst zaposlenih, prikrojijo tako, da potrjuje izključno njihove predloge.
Predsedniku Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašu Božiču se bolj kot zmanjšanje števila predstavnikov zaposlenih zdi pomembno, da so osebe, ki so v svetu zavoda, kompetentne, imajo željo in vedo, kaj počnejo.
Ob napovedani spremembi je Božič dejal, da so v svetih zavodov tudi nekateri predstavniki občine in starši, ki se zelo slabo spoznajo na šolski sistem, zato bi kandidatom, ki se na novo vključijo v svet zavoda, priporočili organizirano izobraževanje, v okviru katerega bi spoznali, kaj sploh je njihovo delo.
