Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov v izobraževalnih programih osnovne šole in gimnazije ter katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov v poklicnem in strokovnem izobraževanju) še naprej razburja.
Kot smo poročali, je v okviru 66 predmetnih kurikularnih komisij več kot tisoč strokovnjakov v vseh prenovljenih učnih načrtih in katalogih znanj uveljavilo številne spremembe: poenotili so strukturo ter prevetrili cilje pouka in standarde znanja, vzpostavili pa so tudi vertikalno in horizontalno povezanost ciljev. Večina učnih načrtov je bila potrjenih do konca leta in naj bi se začeli uvajati z novim šolskim letom (2026/27), zato se je precej mudilo tudi s pripravo učbenikov in delovnih zvezkov, ki bi morali biti usklajeni z novostmi.
Želeli preveriti utrip na šolah
Ob intenzivnih pripravah na novosti je mnoge šolnike v tem tednu presenetila objava ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) na portalu e-demokracija, s katero so predlagali spremembe odredb o vzgojno-izobraževalnih programih in želeli začetek uveljavitve novih učnih načrtov za eno leto premakniti.
Državna sekretarka na omenjenem ministrstvu Mojca Škrinjar je pojasnila, da so želeli preveriti utrip na šolah in so o odlogu uveljavitve učnih načrtov v praksi razmišljali zaradi zahtevnosti procesa, priprave učnih gradiv in usposabljanj strokovnih delavcev. Učni načrti so bili namreč v delu strokovne javnosti problematizirani, nedvomno pa je velik problem v tem, da vsi učitelji še niso usposobljeni za izvajanje teh učnih načrtov in da ni vseh učnih gradiv, je povedala Škrinjarjeva.
»Kljub razlogom za prestavitev pa se je izkazalo, da imamo zvezane roke, saj so bili učni načrti narejeni s pomočjo evropskih sredstev in obstaja tveganje, da bi sredstva morali vračati, skupno približno 14 milijonov evrov, ki so bili porabljeni za spremembo učnih načrtov,« je pojasnila državna sekretarka.
O vsebini oziroma kakovosti osveženih učnih načrtov Mojca Škrinjar ni želela razglabljati, je pa povedala, da si želi, da bi bilo znanje, ki ga učenci pridobijo na šolah, trajnostno in ne bi bilo pozabljeno takoj po ocenjevanju: »Želim si, da bi otroci v času razmaha umetne inteligence znali postavljati vprašanja in ne samo odgovarjati nanje.«
Spremembe na čelu ravnateljev
V Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije (ZRPRS) odredbo vpeljave novih učnih načrtov s 1. septembrom pozdravljajo. »Čeprav marsikje še niso pripravljeni na novosti, je enkrat vseeno treba začeti. V prenovo je bilo vloženo ogromno energije, a se je treba zavedati – kljub temu da nekateri učitelji in ravnatelji kričijo, da še niso pripravljeni, in da založniki še niso pripravili vseh gradiv – da vsaka sprememba naleti na odpor,« meni predsednica združenja in ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar mag. Mojca Mihelič.
Povedala je, da so se učitelji na njihovi šoli v minulem obdobju usposobili glede novosti, prav tako je šola že naročila gradiva, ki so potrjena. Nove učne načrte je Miheličeva tudi zato, ker vsebujejo skupne cilje izobraževalnih programov in didaktična priporočila z dragocenimi idejami za učitelje začetnike o tem, kako se lotiti pouka oziroma razlage snovi, ocenila kot odlične.
»Če bodo učitelji skrbno preučili novosti in bodo svetovalci zavoda za šolstvo še naprej dobro odigrali svojo vlogo na posvetih s šolniki, potem ne vidim preprek in bo prenova učnih načrtov, ki je bila nujna, saj ne moremo poučevati na enak način kot pred 30 leti, uspešna,« je dejala Mojca Mihelič. Zaradi upokojitve bo s 1. julijem vodenje ZRPRS predala svojemu nasledniku – ravnatelju Osnovne šole Mengeš Sašu Božiču.