Državni izpitni center (RIC) je objavil rezultate tretješolcev, šestošolcev in devetošolcev, ki so marca opravljali NPZ. Prvi so svoje znanje preverjali iz učnega jezika in matematike, drugi iz učnega in prvega tujega jezika ter matematike, tretji pa iz učnega jezika, matematike in nabora tretjih predmetov (kemija, zgodovina, tehnika in tehnologija, prvi tuji jezik).
Poleg obveznega NPZ za učence 3. razredov so osvežitve zakona o osnovni šoli v osnovnošolski prostor že v lanskem šolskem letu prinesle tudi pomembno spremembo za devetošolce: njihovi dosežki na NPZ bodo lahko na srednjih šolah, kjer število kandidatov presega število vpisnih mest, že drugo leto zapored vplivali tudi na vpis.
Pričakovani povprečni dosežek okoli 50 odstotkov
Kot so pojasnili na RIC, so predmetne komisije tudi letos pripravile preizkuse znanja tako, da bi bil povprečni dosežek pri posameznem predmetu v državi okoli 50 odstotkov možnih točk. »Takšen delež ne pomeni otrokovega znanja za šolsko oceno nezadostno (enico). NPZ so namreč sestavljeni drugače, kot so običajno sestavljeni preizkusi znanja v šoli, saj vsebujejo manj nalog, ki bi preverjale minimalne standarde znanja, več pa je nalog, ki preverjajo višje standarde znanja,« so poudarili na RIC.
NPZ za učence 3. razreda je potekal na 463 osnovnih šolah, najslabše pa so se odrezali pri slovenščini, kjer so v povprečju dosegli 40,5 odstotne točke. Pri matematiki so dosegli 57,1 odstotne točke, pri madžarščini in italijanščini pa 67,3 in 61,6 odstotne točke.
NPZ za učence 6. razreda je potekal na 494 osnovnih šolah, letos pa ga je že trinajstič opravljala celotna generacija učencev. Pri slovenščini so v povprečju dosegli 50,4, pri matematiki 52,6, pri angleščini 58, pri nemščini pa 61 odstotnih točk.
NPZ za učence 9. razreda je prav tako potekal na 494 osnovnih šolah: pri slovenščini so se v povprečju izkazali s 56,4, pri matematiki s 54,6, pri angleščini s 54, pri nemščini pa s 45,5 odstotne točke. Najslabše ocenjeni so bili pri kemiji (42,6 odstotne točke).
Spomnimo, da je bil lani povprečni dosežek tretješolcev pri slovenščini približno 47 odstotnih točk, pri matematiki pa skoraj 56 odstotnih točk. V 6. razredu je lani povprečni dosežek pri slovenščini znašal približno 48, pri matematiki 52, pri angleščini skoraj 61, pri nemščini pa približno 50 odstotnih točk. V 9. razredu je bil pri slovenščini povprečni dosežek skoraj 63, pri angleščini skoraj 62, pri matematiki pa približno 53 odstotnih točk.
Krivične primerjave generacij
Na RIC so učencem 3., 6. in 9. razredov ter njihovim staršem omogočili dostop do elektronsko ovrednotenih preizkusov znanja: za vsakega učenca so bile pripravljene dodatne informacije z grafičnimi prikazi dosežkov v primerjavi z vrstniki na šoli in v državi. Tako kot lani je bilo tudi letos veliko poizvedb tistih, ki so dvomili o pravilnem vrednotenju ocenjevalcev testov.
Na RIC poudarjajo, da dosežki učencev na NPZ pri posameznem predmetu in med predmeti v različnih letih niso neposredno primerljivi, saj da kljub enotnim navodilom, ki jih imajo predmetne komisije glede sestavljanja preizkusa, nikakor ne morejo trditi, da je preizkus vsako leto na točko enako zahteven.
Predsednika državne komisije za vodenje NPZ dr. Janeza Vogrinca skrbijo predvsem zelo slabi dosežki tretješolcev. Ti so, kot je povedal, v veliki meri povezani z opozorili, da je zadnja leta nekaj zelo narobe s pismenostjo otrok.
»Tudi letošnji rezultati NPZ kažejo, da imamo predvsem pri mlajših generacijah velike težave s pismenostjo, te pa se ne odražajo samo pri slovenščini, ampak tudi pri drugih predmetih, celo pri matematiki oziroma tam, kjer so besedilne naloge. Zelo velik delež učencev ne doseže standardov, ki so postavljeni za prvo triletje,« nam je zaupal Janez Vogrinc.
Preizkuse vzeli resneje
Glede rezultatov devetošolcev je Vogrinc dejal, da so že lanski podatki pokazali na veliko odzivnost otrok na NPZ in da je bilo tistih, ki so manjkali na NPZ, precej manj, kot so nekateri napovedovali. »Zanimivo je, da je bil tako pri slovenščini in matematiki, kjer se dosežki lahko upoštevajo pri vpisu na srednjo šolo, in tudi pri tretjih predmetih delež udeleženosti otrok precej večji kot minula leta, precej pa se je povečal tudi delež poizvedb tistih, ki so podvomili o pravilnosti vrednotenja preizkusa.«
Bistveno več je bilo tudi šestošolcev, ki so prosili za ponovno vrednotenje preizkusov, kar nakazuje pozitiven učinek oziroma resnost učencev glede pristopa do opravljanja NPZ, je pojasnil predsednik državne komisije za vodenje NPZ. Poudaril je, da so NPZ sicer namenjeni samoevalvaciji dela posamezne šole in da povprečen dosežek pri posameznem predmetu nič ne pove o kakovosti dela neke šole.
»Za pravilno interpretacijo in razumevanje tega namreč potrebujemo precej več informacij: kaj se dogaja na posamezni šoli, koliko je učencev priseljencev in učencev s posebnimi potrebami, ne nazadnje tudi, kakšen je socialnoekonomski status družin, iz katerih učenci prihajajo. Vse to so dejansko dejavniki, ki lahko vplivajo na povprečni dosežek posamezne šole, in teh podatkov nima nihče drug razen šole. Kakršno koli razvrščanje šol zgolj na osnovi povprečnega dosežka na NPZ ali maturi bi bilo zato zelo krivično,« je jasen Janez Vogrinc.
Na vrhu osrednjeslovenska in gorenjska regija
Sogovornik je pojasnil, da imajo lahko denimo na neki šoli zelo veliko učencev priseljencev, ki se šele učijo slovenščine, in se učitelji z njimi ogromno in zelo kakovostno trudijo, povprečni dosežek na NPZ pa je kljub izvrstnemu delu učiteljev še vedno nižji.
NPZ vseeno ponuja določene primerjave med regijami in med spoloma, a gre po Vogrinčevih besedah le za informacije, ki se denimo nanašajo na večletno povprečje in lahko pokažejo na določene izzive. »Na področju bralne pismenosti oziroma slovenščine so povprečni dosežki učenk denimo nekoliko višji od povprečnih dosežkov učencev, kar se tiče regij, pa razlike na srečo niso velike in niso statistično značilne. Seveda je neke trende pri določenih predmetih vseeno možno ugotoviti, denimo pri slovenščini, kjer sta osrednjeslovenska in gorenjska regija glede dosežkov učencev praviloma na prvih mestih.«
Po drugi strani, je dodal Vogrinc, pa so lahko glede na ostale predmete, ki se pišejo na NPZ, tudi šole iz drugih regij višje uvrščene kot šole v osrednjeslovenski regiji.
Več informacij glede dosežkov in mnenj pedagoške stroke o dosežkih NPZ bomo objavili po 12. uri, ko bodo na RIC pripravili njihovo uradno predstavitev.