Po izračunih EEA, objavljenih ta teden, je skupna škoda za nacionalna gospodarstva zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov v članicah EU med letoma 1980 in 2025 dosegla nekaj več kot 919 milijard evrov, od tega samo v zadnjih petih letih omenjenega obdobja približno 270 milijard evrov.
Čeprav število tovrstnih ekstremov od leta do leta precej niha, so v EEA ugotovili, da škoda z leti narašča, zadnjih pet let obdobja 1980-2025 pa je glede tega najbolj uničujočih. Preračunano na cene iz 2025 je v obdobju 1980-1989 škoda dosegla 8,8 milijarde evrov, med letoma 1990 in 1999 15,3 milijarde, v obdobju 2000-2009 17,7 milijarde evrov, v naslednjih 10 letih 21,2 milijarde evrov med letoma 2020 in 2025 pa kar 48,2 milijarde evrov.
Največji del te škode, 44 odstotkov, je posledica poplav, kot je bila katastrofalna povodenj v Sloveniji leta 2023. Suše in zmrzali ter močni vetrovi in strele v nevihtah so povzročili okoli četrtino skupne škode, požari, toča in vročinski valovi pa okoli pet odstotkov.
Le pet odstotkov najbolj ekstremnih dogodkov v zadnjih skoraj 50 letih je povzročilo kar 63 odstotkov vse škode, odstotek najhujših vremenskih nesreč pa 31 odstotkov.
Znotraj te celostne slike je glede na velikost države in število prebivalcev na samem vrhu lestvice članic EU še naprej Slovenija. Tam je bila že pri zadnjem izračunu, ki je pokrivalo obdobje 1980-2023.
V obdobju 1980-2025 so v EEA za Slovenijo naračunali skoraj 19,24 milijarde evrov skupne škode, kar znese 9541 evrov na prebivalca in malenkost manj kot 949.000 evrov na kvadratni kilometer.
Slovenija ob tem močno izstopa. Glede na prebivalca sta naslednja na lestvici Španija in Luksemburg, kjer pa je izračunana škoda 3316 oz. 3061 evrov. Od sosed sta visoko med prizadetimi Italija (2805 evrov) in Avstrija (2576 evrov), manjša pa je škoda na Hrvaškem (1159 evrov) in Madžarskem (1319 evrov).
Na dnu po škodi na prebivalca je Malta z vsega 208 evri, sledijo Švedska (448 evrov), Finska (498 evrov) in Slovaška (504 evrov).
Glede na velikost države je medtem na drugem mestu za Slovenijo Belgija z izračunano škodo 629.642 evrov. Sledijo Luksemburg (563.159 evrov), Nemčija (548.059 evrov) in Italija (538.828 evrov). Od ostalih slovenskih sosed je izračunana škoda na kvadratni kilometer v Avstriji 251.803 evre, na Hrvaškem 89.489 evrov in na Madžarskem 143.851 evrov.
Slovenija je ob tem med državami EU, kjer je delež zavarovane škode s tremi odstotki izredno nizek. Pri tem sicer ni osamljena, saj je pod 10 odstotki še v 15 drugih članicah EU. Najvišji je po drugi strani v Luksemburgu (62 odstotkov), na Danskem (61 odstotkov) in v Belgiji (41 odstotkov).
V celotni EU je delež zavarovane škode v povprečju nižji od 20 odstotkov.