V okviru danes sprejetega dogovora o podpori bodo do finančnih sredstev upravičeni kmetje iz Portugalske, ki bodo prejeli 30 milijonov evrov. Romunski kmetje bodo prejeli 14,8 milijona evrov, ciprski 4,6 milijona evrov, hrvaški 4,4 milijona evrov in kmetje iz Slovenije 2,8 milijona evrov.
Kot so pojasnili v Bruslju, so ti lani in v prvi polovici letošnjega leta utrpeli znatno škodo in gospodarske izgube zaradi neugodnih vremenskih razmer in naravnih nesreč.
Portugalsko je letos januarja in februarja prizadela nevihta Kristin, pri kateri so močno deževje, hudi vetrovi in poplave povzročili škodo in uničili kmetijska zemljišča ter infrastrukturo. To je povzročilo znatne izgube v kmetijski proizvodnji.
V Romuniji so huda suša in ponavljajoči se vročinski valovi med lanskim junijem in avgustom vplivali na pridelek koruze in sončnic. Ciper je maja lani doživel dolgotrajno sušo in ekstremno vročino, kar je povzročilo velike izgube v pridelavi poljščin in višje stroške krme za živino. Na Hrvaškem sta pomlad in poletje 2025 prinesla nizke temperature, čezmerno deževje in sušne razmere, kar je škodovalo sadjarjem, pridelovalcem grozdja in sladkorne pese ter drugim. V Sloveniji so spomladanske pozebe škodovale pridelavi jabolk.
Medtem ko bodo denimo na Portugalskem do sredstev pomoči iz kmetijskih rezerv upravičeni pridelovalci poljščin, oljčnega olja, sadja in zelenjave ter vinarji in živinorejci, bodo na Hrvaškem to pridelovalci sliv, lešnikov, vina, lucerne in sladkorne pese ter v Sloveniji pridelovalci jabolk. Na Cipru se lahko prejema finančne pomoči nadejajo pridelovalci agrumov, banan, fig, granatnih jabolk, opuncije, vina, oljčnega olja, žit, krmnih rastlin ter čebelarji in živinorejci, v Romuniji pa pridelovalci sončnic in koruze.
Po pojasnilih Bruslja morajo nacionalni organi v državah članicah zagotoviti, da kmetje čim hitreje prejmejo finančno podporo. Razdeljena mora biti najpozneje do 28. februarja 2027. V naslednji fazi bodo morale države evropsko komisijo obveščati o podrobnostih izvajanja ukrepov.
V okviru skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 je predvidena tudi aktivacija kmetijske rezerve v višini najmanj 450 milijonov evrov na leto za obvladovanje motenj na trgu ali izjemnih dogodkov, ki vplivajo na proizvodnjo ali distribucijo kmetijskih pridelkov.
Glede na vse pogostejše neugodne vremenske razmere je komisija danes poudarila pomen krepitve orodij za obvladovanje tveganj in spodbujanja njihove širše uporabe po vsej EU, skupaj s proaktivnimi ukrepi za odpravljanje temeljnih vzrokov in izboljšanje odpornosti kmetij.