Slovenski premier že nekaj časa takole prevzema retoriko izraelskega političnega vrha, ki na kritike zaradi ravnanja v Gazi pogosto odgovarja z obtožbami antisemitizma, ki služijo kot politični ščit ob pomanjkanju argumentov. V luči zadnjih dogodkov bo sicer danes potekal shod proti odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani. Protest z naslovom »Ne genocidnemu veleposlaništvu«, ki ga organizira Društvo Iskra, se bo začel v Dimičevi ulici pred Gospodarsko zbornico Slovenije, nadaljeval po Dunajski cesti in končal pred Ljubljansko borzo.
O tem, kaj pomeni, da Slovenija v času, ko je Izrael zaradi ravnanja v Gazi – vključno z množičnim pobijanjem civilistov, uničevanjem civilne infrastrukture in prisilnim razseljevanjem Palestincev – predmet hudih mednarodnih kritik in postopkov zaradi suma najtežjih kršitev mednarodnega prava, odpira izraelskemu veleposlaništvu vrata v prestolnici, smo govorili z nekdanjim predsednikom DZ in strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Milanom Brglezom ter direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.
Dr. Milan Brglez: Tu se konča legitimna zunanjepolitična izbira
Odprtje izraelskega veleposlaništva v Ljubljani ni vzpostavitev diplomatskih odnosov – ti že dolgo obstajajo. Gre za rezidenčno misijo in institucionalno poglobitev odnosa. Samo po sebi ne pomeni politične legitimacije ravnanj izraelske vlade, vendar ga v tem kontekstu ni mogoče obravnavati izolirano.
Prihaja po odpravi slovenskih ukrepov proti Izraelu, napovedi poglabljanja političnega in gospodarskega sodelovanja ter blokadi skupne izjave EU o nezakonitih naselbinah. Ni mogoče spregledati množičnega ubijanja civilistov, uničevanja civilne infrastrukture in prisilnega razseljevanja Palestincev v Gazi, kar terja najostrejšo politično in pravno obsodbo. Pred meddržavnim sodiščem teče postopek po konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. O očitanem genocidu še ni meritorno odločilo, je pa Izraelu odredilo zavezujoče začasne ukrepe.
Meja med legitimnim poglabljanjem odnosov in političnim legitimiranjem izraelskih ravnanj ni v veleposlaništvu, ampak v doslednosti pravnih meril. Če Slovenija ukinja ukrepe, blaži kritiko in preprečuje skupno evropsko stališče o nezakonitosti naselbin, kumulacija ravnanj ni več politično nevtralna. Pomeni normalizacijo odnosov kljub hudim kršitvam mednarodnega prava in lahko učinkuje kot njihova politična legitimacija.
Mednarodno pravo od Slovenije kot tretje države zahteva nepriznanje protipravnega položaja, nastalega z okupacijo in priključevanjem, prepoved pomoči pri njegovem ohranjanju ter razlikovanje med Izraelom in zasedenim palestinskim ozemljem. Zato bi bila napovedana selitev slovenskega veleposlaništva v Jeruzalem mednarodnopravno nedopustna, saj bi lahko pomenila priznanje izraelske suverenosti nad Vzhodnim Jeruzalemom ali druge protipravne spremembe njegovega statusa. Enako velja za gospodarsko sodelovanje, če zajema nezakonite naselbine ali prispeva k ohranjanju nezakonitega položaja.
Po 8. in 153. členu ustave je Slovenija vezana na mednarodno pravo. Kar mednarodno pravo prepoveduje, izvršilna oblast ne more dopustiti s sklicevanjem na »tiho diplomacijo«, gospodarski interes ali politično korist. Tu se konča legitimna zunanjepolitična izbira in začne vprašanje mednarodnopravne in ustavnopravne dopustnosti.
Nataša Posel: Številni ljudje zahtevajo ukrepe proti Izraelu
Slovenska vlada v odnosu do Izraela ne izpolnjuje tega, kar bi morala biti njena prva in absolutno nujna naloga: opozarjati na mednarodna hudodelstva in kršitve mednarodnega prava, ki jih Izrael izvaja in stopnjuje, predvsem pa od Izraela zahtevati njihovo končanje.
Gre za genocid v Gazi, etnično čiščenje na Zahodnem bregu in apartheid: vlado še enkrat pozivamo, da ukrepa v skladu s svojimi obveznostmi. Meddržavno sodišče je bilo glede tega že večkrat jasno. Države ne smejo z ničimer pripoznati nezakonitega stanja, ki ga je Izrael vzpostavil in ga vzpostavlja na nezakonito okupiranem palestinskem ozemlju. Predvsem pa ne smejo sodelovati na noben način ne s ščitenjem ne s politično podporo, še manj pa z gospodarskimi, vojaškimi ali drugimi sodelovanji pri množičnih kršitvah človekovih pravic. Ne pozabimo tudi, da v mednarodnem pravu človekovih pravic odgovornost nosijo še podjetja in gospodarstveniki, da postavijo človekove pravice pred dobičke.
Vsa tri omenjena hudodelstva smo v svojih poročilih natančno dokumentirali tudi v Amnesty International in opredelili zahteve do oblasti. Tako kot številni drugi v civilni družbi v Sloveniji in po svetu si aktivno prizadevamo, da ne bi prišlo do normalizacije mednarodnih hudodelstev. Zdi se, da tako normalizacijo želijo doseči nekateri politiki, a do tega ne more priti, če v to ne privolimo. Zato je pomemben vsak glas: tudi v Sloveniji so številni ljudje, ki so v nasprotju z vlado zelo glasni v obsodbah teh mednarodnih hudodelstev, zahtevajo ukrepe in na različne načine pomagajo po svojih močeh. To je izjemnega pomena!
Nujno je, da tudi slovenska vlada deluje v skladu z mednarodnim pravom človekovih pravic in pa v skladu s čisto preprosto dostojnostjo: obsodi hudodelstva in nikakor k njim ne soprispeva prek sodelovanja, ki bi lahko služilo podpori ali utrjevanju nezakonitega stanja, ki ga je Izrael vzpostavil na nezakonito okupiranem palestinskem ozemlju. Prav tako mora slovenska vlada z univerzalno jurisdikcijo prispevati k odpravi nekaznovanosti za ta zavržna, grozljiva mednarodna hudodelstva.