Svoje delo opravlja tudi Mednarodno kazensko sodišče, ki je sicer že leta 2024 izdalo tiralici zaradi sumov storitve vojnih grozodejstev in grozodejstev proti človečnosti proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju in takratnemu obrambnemu ministru Joavu Gallantu. Države podpisnice rimskega statuta, s katerim se ustanavlja ICC, so obvezane aretirati iskane osumljence, če se znajdejo na njihovem ozemlju. Tega doslej nista upoštevali dve državi: ZDA in Madžarska. ZDA so Netanjahuju zaradi udeležbe na splošni razpravi generalne skupščine OZN izdale diplomatski vizum, prejšnja Orbanova vlada pa je pred obiskom Netanjahuja izstopila iz ICC. Zaradi grozodejstev Hamasovega terorističnega napada 7. oktobra na Izrael so bili izdani tudi nalogi za priprtje treh Hamasovih voditeljev, vendar je vse v vmesnem času ubila izraelska vojska.
Slovenija se ni pridružila tožbi Južne Afrike
Na Meddržavnem sodišču (ICJ) v Haagu Južna Afrika toži Izrael zaradi kršitev konvencije o genocidu iz leta 1948, katere namen je bil preprečiti podobna grozodejstva iztrebljanja civilnega prebivalstva, kot jih je v drugi svetovni vojni nacistična Nemčija zagrešila nad Judi. Južna Afrika je Izraelu v tožbi, vloženi leta 2024, očitala, da ni preprečila genocida in da dejansko izvaja genocid. Očitajo jim dejanja ubijanja pripadnikov palestinske skupine, povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb Palestincem, namerno ustvarjanje takšnih življenjskih razmer, ki bi povzročile fizično uničenje Palestincev v celoti ali deloma, ter ukrepe, namenjene preprečevanju rojstev med Palestinci. Sodišče še ni odločilo o tožbi, je pa v sodnem postopku kot intervenient s svojim pogledom na dogajanje nastopilo že 22 držav, vse niso bile zagovornice Palestine. Slovenija se po dolgem oklevanju vlade Roberta Goloba tožbi ni pridružila, na vladi za to ni bilo zadostne večine.
»Noben oborožen napad na državno ozemlje, ne glede na to, kako resen je, niti napad, ki vključuje hudodelstva, ne more biti opravičilo ali obramba za kršitve konvencije, ne glede na to, ali gre za pravo ali moralo,« je odločitev Južne Afrike za tožbo proti Izraelu sodišču pojasnil takratni južnoafriški pravosodni minister Ronald Lamola. Kdaj bo sodišče odločilo o tožbi, ni jasno. Še preden je bilo sprejeto Trumpovo premirje, ki ga Izrael sicer krši z nadaljevanjem napadov na Gazo (od začetka premirja so ubili 1352 Palestincev, 4511 pa so jih ranili), je sodišče izreklo več začasnih nujnih ukrepov. Med drugim so Izraelu naložili, da mora storiti vse za preprečitev dejanj, ki jih konvencija o preprečevanju genocida opredeljuje kot genocid. Prav tako bi morali zagotoviti takojšen nemoten dostop humanitarne pomoči v Gazo in omogočiti prihod preiskovalnih komisij Združenih narodov v Gazo.
Tudi Nemčija naj bi kršila konvencijo
Drugi pomemben sodni proces se ne dogaja proti Izraelu, temveč proti Nemčiji, veliki, a ne največji dobaviteljici orožja Izraelu. Nikaragva pred Meddržavnim sodiščem toži Nemčijo zaradi domnevne kršitve konvencije o preprečevanju genocida, ker je med vojno v Gazi dobavljala orožje Izraelu. Tako naj bi pomagala pri izvajanju genocida v Gazi in ga je tudi spodbujala. Nemčija je sicer ICJ zaprosila, naj zavrne tožbo, ki jo je vložila Nikaragva.
Njeni zagovorniki so pred sodniki navajali argumente, da bi za obravnavo zadeve najprej bilo treba ugotoviti zakonitost izraelskih ukrepov v Gazi. Prav tako so menili, da se tožba Nikaragve ne more nadaljevati na glavni obravnavi, ker Izrael, kot tretja stranka, ni stranka v postopku, niti ni dal soglasja za njegov potek. Če bi se sodišče vendarle priznalo za pristojno, bi postopek utegnil trajati več let. Nemčije je lani za nekaj mesecev začasno ustavila izvoz orožja v Izrael, vendar se ta zdaj ponovno nadaljuje.