Trideset let po izidu te knjige se velja vprašati, ali je Huntington zadel. Preden to pogledamo, pa se spomnimo, da ni bil edini, ki ga je mučilo vprašanje, kam bo zavil svet po koncu hladne vojne. Politolog Francis Fukuyama je svojo interpretacijo zapisal še pred Huntingtonom v prav tako slavni knjigi Konec zgodovine, v kateri ta novi svet vidi v koncu vojn zaradi univerzalizacije liberalne demokracije in tržnega gospodarstva. Tu pa je še preučevalec mednarodnih odnosov John Mearsheimer, ki se odpove velikim ideološkim analizam in stavi na nekaj bolj preprostega: moč. Mednarodni red bodo obvladovale varnostne dileme velikih sil in tekma med njimi.
Bogdan Biščak Foto: Bojan Velikonja
Spopad civilizacij
Letos mineva 30 let, odkar je izšla kontroverzna knjiga Samuela P. Huntingtona Spopad civilizacij. V njej se je avtor spraševal, kaj bo nadomestilo hladnovojno delitev sveta na komunistični in zahodni blok. Njegov odgovor je bil približno: ljudje se bodo vse manj politično identificirali predvsem kot komunisti, liberalci ali socialisti in vse bolj kot pripadniki širših kulturno-civilizacijskih skupnosti. Civilizacijo je razumel kot najširšo kulturno identiteto. Zato je napovedoval, da bodo v 21. stoletju pomembne predvsem meje med velikimi civilizacijami: zahodno, pravoslavno, islamsko, hindujsko … Njegova slavna teza je bila, da bodo prelomne črte med civilizacijami postale bojne črte prihodnosti.