Poslanci so včeraj s 47 glasovi za in 35 proti sprejeli interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga je predlagal trojček NSi, SLS, Fokus ter stranki Demokrati in Resnica, podprli pa so ga tudi v SDS. Predstavniki sindikalnih central, ki so že minuli teden napovedali, da bodo v primeru, da DZ sprejme zakon, začeli zbirati podpise, potrebne za razpis zakonodajnega referenduma, pa so to obljubo danes izpolnili. Tudi v Svobodi, SD ter Levici in Vesni so sicer napovedali, da bodo šli v zakonodajni referendum. Odpira pa se vprašanje, ali je referendum o zakonu sploh dopusten. Ustava namreč med zakonske izjeme, za katere referendum ni mogoč, uvršča tudi zakone, ki posegajo na področje davkov.
Kar drži tudi za interventni zakon politične desnice. Ki med drugim prinaša uvedbo razvojne kapice pri 7500 evrih bruto plače ter nekatere sistemske rešitve na področju malega gospodarstva, davkov in socialnih prispevkov, znižanje DDV za nekatera osnovna živila, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, pa tudi odpravo prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, odpravo prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki. Zakon je sicer kritiziran tako zaradi načina sprejema, ker parcialno posega v več sistemskih zakonov, pa tudi zaradi vsebine, saj najbolj koristi (naj)premožnejšim, učinki številnih ukrepov pa so vprašljivi.
Dopustnost odločanja
Vprašanje onemogočanja rabe instituta zakonodajnega referenduma se je sicer izpostavilo že med sprejemanjem zakona, saj je na to v mnenju k zakonu opozorila zakonodajno-pravna služba DZ. Ustava namreč določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, kar pomeni, da je zakon kot takšen izvzet iz referendumskega odločanja, saj je referendum mogoče razpisati zgolj o zakonu kot celoti, ne pa zgolj o njegovih posameznih določbah. Na to je včeraj opozoril tudi prvak SDS Janez Janša.
Ustavni pravnik Saša Zagorc po drugi strani meni, da bi lahko ustavni sodniki dopustili izvedbo zakonodajnega referenduma. Zagorc gotovega odgovora o tem, ali bi lahko ustavno sodišče odločanje o interventnem zakonu dopustilo, sicer nima. Poudarja pa, da bi se lahko pri sprejemu odločitve opiralo na ustavnosodno prakso iz drugih primerov nedopustnosti zakonodajnih referendumov, kot je denimo nedopustnost referendumov o zakonih, s katerimi se odpravljajo posledice kršitev človekovih pravic. Pri tem je spomnil na odločitev ustavnega sodišča, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo.
Pravica do referenduma
V primeru, če bi torej ustavni sodniki uporabili analogijo z obstoječo sodno prakso z drugih področij, bi lahko v primeru tokratnega zakona, ki je omnibus zakon, ki po vsebini deloma res opredeljujejo materijo, ki ne dopušča referenduma, a vsebuje tudi druge vsebine, o katerih je ta dopusten, ustavno sodišče sprejelo odločitev, da sklep o prepovedi referenduma razveljavi, »če med temi vsebinami ni nobene povezave, pa gre za tako pomembno vsebino, ki je lahko predmet referenduma in bi DZ s tem poskušal preprečiti volilcem, da odločajo o tem, o čemer imajo pravico odločati«.
Kot še opozarja Zagorc, se ustavno sodišče v primeru presoje sklepa o nedopustnosti referenduma, ne bo spraševalo, ali je zakon po svoji vsebini skladen z ustavo ali ne, ampak bo v ospredju predvsem vprašanje opustitve neposredne demokracije. »To, ali je ta zakon dober ali slab za Slovenijo oziroma ali je to primerna materija, ni pomembno, ključno je samo, ali imamo pravico do referendumskega odločanja o tem zakonu,« je še dodal.
Kaj sledi
Zbiranje 2500 podpisov za vložitev pobude za zakonodajni referendum, ki je nato podlaga za to, da DZ določi daljši rok za zbiranje podpisov 40.000 volilcev, ki so potrebni za razpis referenduma, steče z dnevom potrditve zakona v DZ. V tem času lahko DZ, če tako meni, sprejme tudi sklep o nedopustnosti referenduma. Za takšno odločitev je pomembno predvsem določilo iz drugega odstavka 90. člena ustave, ki določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve. Ko je ta sklep sprejet, načeloma referendum ni mogoč, ima pa pobudnik, ki je zbral 2500 podpisov, možnost, da zahteva presojo sklepa pred ustavnim sodiščem. Sodniki lahko nato zakon po presoji tudi zadržijo.
