Del omnibusnega paketa interventnih ukrepov desnega trojčka je tudi znižanje dohodnine od oddajanja premoženja v najem s 25 nazaj na 15 odstotkov, kot je veljalo že leta 2022 v času tretje vlade Janeza Janše, v primeru oddaje mladim do 30. leta in mladim družinam v dolgoročni najem pa zgolj na 5 odstotkov.
Predlagatelji so ocenili, da bi takšen ukrep davčne razbremenitve najemniškega trga nepremičnin prispeval k omilitvi stanovanjske problematike, niso pa pojasnili, kako. Še dodatno znižano stopnjo za oddajo mladim in mladim družinam pa vidijo kot davčni ukrep družinske politike, ki naj bi spodbudil dolgoročno oddajo stanovanjskih nepremičnin družinam.
Nižja obdavčitev da, a le za dolgoročno oddajanje
Iz predlaganih amandmajev SD in Levice je razvidno, da določenim davčnim razbremenitvam na tem področju niso nenaklonjeni, a pod dodatnimi pogoji, za katere pa med predlagatelji doslej ni bilo posluha.
V Levici bi ohranili trenutno splošno stopnjo v višini 25 odstotkov, znižano stopnjo 15 odstotkov pa dodali v primeru dolgoročnega oddajanja stanovanjske nepremičnine fizični osebi za obdobje vsaj treh let. Z enakim pogojem dopolnjujejo tudi predlagano 5-odstotno stopnjo v primeru oddajanja mladim in mladim družinam. Cilj je davčno spodbuditi stabilen dolgoročni najem.
Tudi v SD menijo, da ni razloga za splošno znižanje davčne stopnje na oddajanje (vsakega) premoženja v najem, saj vanj sodijo tudi poslovne in druge nepremičnine, pa tudi premičnine (vozila, plovila, oprema, stroji). Zato predlagajo znižano stopnjo (10 odstotkov oziroma 5 za mlade in mlade družine) le v primeru oddajanje stanovanj v dolgoročni najem (vsaj tri leta), ob dodatnih pogojih in varovalkah, kot je na primer sklenitev najemne pogodbe, ki se prijavi Finančni upravi RS (Furs). Le tako je po njihovem mnenju mogoče ukrep ciljano usmeriti na področje, kjer se dokazljivo zasleduje javni interes – dostopnost najemnih stanovanj za dolgoročni najem.
Tudi v vseh reprezentativnih sindikalnih centralah opozarjajo, da bi bil ukrep lahko koristen za reševanje stanovanjskega vprašanja, če bi se nanašal konkretno na najemnine za stanovanja in bi bil kombiniran z nadzorom nad dejansko sklenjenimi pogodbami ter z določeno regulacijo najemnin, kar bi zagotavljalo dejansko nižje in s tem bolj dostopne najemnine za stanovanja, in ne zgolj višjih prejemkov najemodajalcev.
Za boljši pravni položaj najemodajalcev
Da je ustrezna davčna politika lahko eden od vzvodov na stanovanjskem področju, že dlje časa opozarja tudi strokovna javnost.
»Dejstvo, da bi bilo nujno treba znižati davčno breme za oddajanje stanovanj, še posebej ko govorimo o dolgoročnejšemu najemu, poudarjamo že dolgo. Ali to sodi v interventni zakon ali ne, je sicer lahko stvar debate. Ukrep sam pa gre gotovo v pravo smer. Zelo kmalu bi morali začeti razmišljati tudi o drugih ukrepih za izboljšanje pravnega položaja najemodajalca, saj bi lahko s tem precej povečali število stanovanj na najemnem trgu. Idej je veliko, le posluha do zdaj ni bilo,« pa pravi Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami. Ta zato opozarja, da je treba uravnotežiti pravno varnost najemodajalcev in zaščito najemnikov, zagotoviti učinkovite postopke v primeru kršitev najemnih razmerij ter oblikovati ustrezne davčne in druge spodbude za dolgoročno oddajo stanovanj. »Aktivacija obstoječega fonda predstavlja najhitrejši in stroškovno najučinkovitejši način povečanja ponudbe stanovanj,« so prepričani v zbornici.
Manj črnega in sivega oddajanja?
Razmeroma visoka stopnja obdavčitve oddajanja premoženja v najem je zdaj v kombinaciji s slabo pravno varnostjo eden od dejavnikov, ki pri odločitvi za oddajanje deluje demotivacijsko, zaradi česar nezanemarljiv del stanovanj ostaja praznih ali pa vodi v obsežno davčno utajevanje, kjer ni ustreznega nadzora, oziroma v davčno ugodnejše kratkotrajno oddajanje (prek s. p.).
Tudi odhajajoča vlada je v svojem mnenju ocenila, da se bo ob nižji obdavčitvi lahko nekoliko tudi povečalo število davčnih zavezancev, ki bodo evidentirali dohodke iz oddajanja premoženja v najem. Kljub temu tako vlada kot tudi predlagatelji sami ocenjujejo, da bi se javnofinančni prihodki iz tega naslova znižali za okoli 30 milijonov evrov letno.
Hkrati pa je vlada opozorila, da znižanje obdavčitve samo po sebi ne bo imelo zaznavnega vpliva na znižanje najemnin. »Tudi znižanje stopnje s 27,5 odstotka na 15 odstotkov v letu 2022 se ni prelilo v znižanje najemnin, temveč je ugodnost ostala pri prejemnikih dohodka.« Nasprotno, ukrep bi lahko spodbudil dodatno investicijsko povpraševanje po nepremičninah, kar bi vodilo v še nadaljnjo rast cen stanovanj in slabšanje dostopnosti. Od tega bi lahko odvračal ustrezen davek na presežne nepremičnine, ki pa ga nimamo in ga tudi morebitna nova Janševa vlada ne predvideva.