Petčlanski senat vrhovnega sodišča, ki mu predseduje vrhovni sodnik Peter Golob, je danes obravnaval tožbo nekdanjega predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, s katero slednji izpodbija novembrsko odločbo sodnega sveta, zaradi katere se je moral predčasno posloviti od vodenja največjega okrožnega sodišča v državi.
Sodni svet je kot glavni kadrovik v sodstvu jeseni sprejel odmevno odločitev, da zaradi nepravilnosti pri dodeljevanju zadev Pogačnika razreši s predsedniške funkcije (ostaja pa sodnik). Kljub temu da so tako v vodstvu ljubljanskega višjega in vrhovnega sodišča kot tudi na pravosodnem ministrstvu menili, da razrešitev Pogačnika ne bi bila primerna, je sodni svet z devetimi glasovi za in enim proti odločil, da je Pogačnik z določbami letnega razporeda in odredbami o predodelitvah zadev sistematično kršil ustavna in zakonska pravila o naključni dodelitvi zadev sodnikom.
Klofuta ESČP
Problematika (pre)dodeljevanja zadev na ljubljanskem okrožnem sodišču ni bila povsem črno-bela. Pogačnik je med drugim vse spise sodnice, ki je odšla na drugo delovno mesto, predodelil drugi sodnici, ki je imela takrat najmanj odprtih zadev. V enem izmed teh predodeljenih primerov, ki je končal na Evropskem sodišču za človekove pravice, kjer so tudi ugotovili kršitev, so pred tem različne stopnje slovenskih sodišč, vključno z vrhovnim in ustavnim sodiščem, isto dodelitev ocenile za nesporno.
Tudi sicer je Pogačnik med postopkom zatrjeval, da je ravnal v skladu z ustavo, zakonom, sodnim redom in tudi ustaljeno prakso sodišč. Toda pri sodnem svetu so menili drugače in bili prepričani, da gre za tako hude kršitve, da terjajo razrešitev predsednika sodišča. »Načelo zakonitega oziroma naravnega sodnika je za neodvisnost in nepristranskost sodišč tako temeljnega pomena, da njegovih kršitev, sploh če se ponavljajo (v različnih oblikah in na različnih pravnih področjih), ni mogoče dopuščati, in to ne glede na razloge kršitev,« so sporočili lanskega novembra.
Pogačnik je nato vložil tožbo, s katero je zahteval odpravo odločbe sodnega sveta (in začasno zadržanje imenovanja nove predsednice sodišča), vendar je sodni svet vmes že imenoval novo predsednico ljubljanskega okrožnega sodišča Dašo Pogorevc Filipič, tako da je Pogačnikov pooblaščenec, odvetnik Damijan Pavlin, zahtevo po začasnem zadržanju umaknil, tožbo pa je bil prav tako primoran spremeniti tako, da od vrhovnega sodišča zahteva le še tako imenovano ugotovitveno sodbo, torej da se vrhovni sodniki opredelijo do (ne)zakonitosti odločbe sodnega sveta, čeprav sodba sama po sebi ne bo imela nobenega neposrednega učinka. Daša Pogorevc Filipič je namreč že nastopila mandat, Pogačnikov mandat pa bi se tudi sicer iztekel sredi julija letos.
Sodnemu svetu očita številne kršitve
Pavlin in Pogačnik v tožbi sicer zatrjujeta več kršitev, med drugim, da sodni svet postopka razrešitve ne bi smel začeti po uradni dolžnosti, saj je v tem primeru tako predlagatelj kot tudi odločevalec, da nekaterih dokazov ni pridobil v skladu z zakonodajo (z eno izmed sodb vrhovnega sodišča se je seznanil, še preden je bila javno objavljena), da je v enem primeru ignoriral lasten sklep iz leta 2020, ko je odločil, da v isti zadevi niso podani razlogi za ukrepanje sodnega sveta, da se ni opredelil do vprašanja sodniške imunitete …
Da so ravnali v skladu z zakonodajo in svojimi pooblastili ter da je bil postopek razrešitve nesporen, so pri sodnem svetu zapisali že v odgovoru na tožbo, predsednica sodnega sveta Urška Kežmah pa je senat vrhovnih sodnikov pozvala, da tožbo zavrže. Tudi če Pogačnik s tožbo uspe, bi bil rehabilitacijski učinek sodbe le simboličen, tudi sicer pa bi odškodnino (če bi se jo denimo odločil terjati zaradi posega v svojo čast in dobro ime ter izpada dohodka) moral zahtevati v ločenem postopku – z ločeno tožbo. Predsednica Kežmah je ob tem poudarila, da ugotovitvena sodba niti ni pogoj za morebitno odškodninsko tožbo.
Sodni senat je nazadnje sprejel sklep, da vpogleda v listinsko dokumentacijo, zavrnil pa je Pogačnikov predlog za zaslišanje zdaj že nekdanje pravosodne ministrice Andreje Katič, nekdanjega predsednika višjega sodišča Antona Panjana, nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića (vsi naj bi nasprotovali Pogačnikovi razrešitvi) pa tudi predsednikov drugih okrožnih sodišč. Sodbo bo sodišče izdalo pisno.