Sodstvo se mora do januarja 2027 organizirati do te mere, da bo sposobno izpeljati prehod na enovitega prvostopenjskega sodnika, kar pomeni, da se sodniki na prvi stopnji ne bodo več delili na okrajne in okrožne, okrajna sodišča pa bodo postala le še zunanji oddelki okrožnih sodišč. Pri delu sodnikov je nova zakonodaja naletela na odpor, čeprav Orož pravi, da je odpor pretežka beseda. Novi predsednik vrhovnega sodišča deluje zelo umirjeno, zadržano in nekonfliktno, čeprav se konfliktom v svojem šestletnem mandatu bržkone ne bo mogel povsem izogniti.
Že peti mesec vodite vrhovno sodišče, vas je v teh mesecih morda kaj presenetilo? Vas je pričakala kakšna mina, na katero niste računali?V tem času kakšnih večjih presenečenj ni bilo. Moram reči, da jih tudi nisem pričakoval. Nisem nov v sodstvu, tudi na vrhovnem sodišču sem že kar nekaj let, zato je bila moja odločitev za predsedovanje vrhovnemu sodišču dobro premišljena in informirana. Količina dela je sicer zelo velika, vendar je bilo tudi to pričakovano.
Druga največja parlamentarna stranka je praktično takoj ob sklicu nove zasedbe državnega zbora predlagala preložitev postopkov imenovanja desetih sodnikov, češ da s 1. januarjem začne veljati reforma pravosodja, ki posega v organizacijo sodišč, in zato potrebujejo več informacij za odločanje. S tem predlogom niso bili uspešni, pa vendar. Glede na to, da gre za stranko, ki pospešeno sestavlja vlado, ali pri vpeljavi sprememb sodniške zakonodaje pričakujete polena pod noge iz državnega zbora oziroma kaj pričakujete od državnega zbora?Pričakujem sodelovanje, tako kot se to spodobi v vsaki demokratični državi, kjer imamo zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Smo enakopravni in naša ustavna funkcija, pa ne samo to, naša dolžnost je, da sodelujemo v okviru svojih ustavnih pristojnosti. Pričakujem prav to.