Medtem ko na Primorskem zaradi povečane toplotne obremenitve že velja oranžno opozorilo, bo drugod po nižinah toplotna obremenitev povečana od četrtka, ob koncu tedna pa se bo še stopnjevala. Po napovedi Agencije RS za okolje bodo danes najvišje dnevne temperature od 31 do 35 stopinj Celzija.
Na NIJZ svetujejo, naj si vsak posameznik v vročih dneh organizira dnevne aktivnosti tako, da upošteva čim več priporočil. "Še posebej moramo biti pozorni, da objekte, v katerih živimo ali delamo, ohranimo čim dlje hladne, v prostor ne spuščamo toplega zraka, okna pa zastremo s polkni, žaluzijami ali roletami," so predlagali.
Priporočajo, da so določeni ukrepi vzpostavljeni tudi v skupnosti. Poleg zagotavljanja zelenih površin s senco so tako denimo pomembni javno dostopni klimatizirani prostori, kot so knjižnice, telovadnice in šole. Še posebej to velja za okolja, kjer živijo prebivalci iz ranljivih skupin in kjer so toplotni otoki, torej nekakšni vročinski žepi v mestih.
Nekatere skupine so še posebej občutljive na vročino. To so med drugim starejši, otroci, nosečnice, pa tudi bolniki z različnimi obolenji, denimo s takšnimi, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu. Poleg njih so med bolj občutljivimi skupinami prebivalci, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja, denimo onesnaženemu zraku, in pa delavci, ki delajo na prostem ali v prostorih, ki se segrejejo zaradi narave delovnega procesa. Prav tako med bolj občutljive sodijo športniki in popotniki.
Nenazadnje so bolj občutljiva skupina prebivalci v slabšem socialno-ekonomskem položaju in prebivalci mest, saj so vročinski valovi še posebej intenzivni v urbanih območjih.
Težave zaradi vročine je mogoče preprečevati z zmanjšanjem obremenitev s toploto in z načini, ki telesu olajšajo hlajenje. Za zmanjšanje izpostavljenosti vročini NIJZ svetuje hlajenje prostorov in umik v senco ali hladnejše prostore. Če vse to ne zadošča, si je mogoče pomagati z ventilatorji in klimatskimi napravami.
Nastajanje toplote v telesu je medtem mogoče preprečiti z omejitvijo fizične aktivnosti in prehranjevanjem z lahko poletno hrano v manjših obrokih. Z namenom, da bi telesu omogočili odvajanje toplote, pa priporočajo lahka, ohlapna oblačila in pitje dovolj brezalkoholnih tekočin, zlasti vode.
Inštitut svetuje posebno pozornost na znake prizadetosti zaradi vročine pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, nosečnicah, ljudeh s težavami v duševnem zdravju in s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim tlakom. Tiste, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč, pa je treba poklicati ali obiskati.
"Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu," so opozorili. V primeru pregretja svetujejo umik človeka v senco ali hladen prostor. Ob vročinski kapi pa je treba takoj poklicati zdravniško pomoč in obolelega medtem ves čas hladiti. Če je oboleli nezavesten, mu ne smemo dajati tekočine.
V času največje moči sonca med 10. in 17. uro se je treba umakniti v senco. Poleg tega so na NIJZ spomnili, da se hrana v vročini hitreje pokvari, zato je potrebna dodatna skrb za varnost hrane. Zdravila pa je treba shranjevati na primerni temperaturi.