To poletje je na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Onkološkega inštituta gibanje vročine in vlažnosti zraka mogoče spremljati na osmih točkah. Senzorje za merjenje temperature in vlažnosti je postavil urbanistični studio Prostorož v okviru projekta CLISHE in v sodelovanju s podjetjem Senzemo. Meritve potekajo od 24. junija, gibanje temperature in vlažnosti zraka pa lahko javnost spremlja v živo na javno dostopni spletni strani.
Senzorji so nameščeni na ploščadi pred urgenco, porodnišnico, na ploščadi pred glavno stavbo UKC, ob vhodu v Onkološki inštitut ter na nekaterih zelenih površinah, kot sta Šlajmerjev park in park na Zaloški 2 pri Onkološkem inštitutu. Kontrolni senzor je postavljen v najbližjem parku z gosto senco dreves – v parku Tabor. »Takšna postavitev nam omogoča dejansko primerjavo med zelenimi in tlakovanimi površinami. Čeprav so vse lokacije v radiju 500 metrov, so razlike med izmerjenimi temperaturami velike,« je povedala Zala Velkavrh, vodja projekta pri studiu Prostorož.
Kot so navedli podatke v urbanističnem studiu, dosedanje meritve kažejo, da je temperatura zraka na zelenih površinah tudi do 4 stopinje nižja kot na izpostavljenih tlakovanih lokacijah brez ozelenitve. To poletje je bila najvišja razlika izmerjena med prvim vročinskim valom, 28. junija, ob 15.30. Tedaj je senzor na ploščadi pred urgenco izmeril 39,76 stopinje Celzija, v parku Tabor pa 35,34 stopinje Celzija.
Slabe tri stopinje razlike so meritve med tlakovanimi in zelenimi površinami kazale tudi danes okoli 11. ure, ko je bilo najbolj vroče, s skoraj 28 stopinjami Celzija pri semaforju na Zaloški cesti, na promenadi glavne stavbe UKC in ploščadi urgence. Dobro stopinjo manj je bilo v parku pri Onkološkem inštitutu, najmanj, 26,52 stopinje Celzija, pa v parku Tabor.
Vroče točke v okolici klinik
Urbanisti meritev na območju klinik ne izvajajo po naključju. V Prostorožu, kjer se že nekaj časa posvečajo vprašanju vročih točk v Ljubljani, pa tudi analizi udobja javnih površin in stanja ozelenitve na območju ljubljanskih klinik, poudarjajo, da UKC leži na območju mestnega toplotnega otoka. Dnevno ta del mesta obiskujejo ranljive skupine, kronični bolniki, starejši, nosečnice in druge osebe, ki so izpostavljene vročinskim tveganjem. Zato v urbanističnem studiu opozarjajo, da razlogi za ohranjanje in povečanje zelenih površin v okolici bolnišnic niso estetski. »Poleg tega, da prispevajo k ugodnejši mikroklimi, zelene površine zmanjšujejo stres pri pacientih in krajšajo čas hospitalizacije, hkrati pa pozitivno vplivajo na počutje zaposlenih in njihovo zadovoljstvo s službo. Raziskava, ki jo je Prostorož leta 2022 izvedel na območju ljubljanskih klinik, je pokazala, da tako zdravstveni delavci kot pacienti pogrešajo prav več zelenja, klopi ter pokrite prostore, kjer si je mogoče odpočiti ali udobno počakati na svojce.«
