Izjave, ki prihajajo iz Francije in Španije, so podobne: česa takšnega še nismo videli. Gozdni požari so zajeli številna območja, najhuje pa je v bližini španske prestolnice in francoskega Bordeauxa. Noč na torek je prinesla nekaj obetavnih novic, toda v sredo se bo začel nov vročinski val, ki za boj s plameni ne prinaša ničesar dobrega. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bo takšnih požarov, ki so zelo intenzivni, se naglo širijo in ogrozijo poseljena območja, v Evropi gotovo še več tudi zato, ker se segreva najhitreje od vseh celin.
Požar v regijah Gironde in Landes na jugozahodu Francije je uničil že 420 kvadratnih kilometrov gozda, preseliti so morali 220.000 ljudi, kar je največja evakuacija v Franciji po drugi svetovni vojni. Za zdaj med prebivalci ni bilo smrtnih žrtev, a poginilo je veliko domačih živali. Na 15 kilometrov se je ogenj približal milijonskemu Bordeauxu, kjer imajo ljudje zaradi dima težave z dihanjem. S požarom, ki naj bi ga zanetil neodgovoren posameznik, ko je hotel na svoji parceli z ognjem odstraniti grmičevje, se bori 2500 gasilcev, 1500 vojakov in 1200 pripadnikov civilne zaščite. Predsednik Emmanuel Macron je dejal, da je to najhujši požar v državi po drugi svetovni vojni.
V Gasilski zvezi Francije pravijo, da ognja pred septembrom ne bodo mogli pogasiti. Leta 2022 so velik poletni gozdni požar v okolici Bordeauxa dokončno pogasili šele oktobra. Letos je situacija še ugodnejša za širitev ognja, ker že od maja ni dežja, pozimi pa je bilo veliko padavin, zaradi česar je v gozdovih bujna podrast, preko katere se ogenj najhitreje širi.
V naslednjih dneh bodo temperature tako kot junija znova dosegale več kot 40 stopinj Celzija in gasilci si ne obetajo, da bodo gozdni požari oslabeli. To velja tudi za druge požare, ki divjajo v Franciji, vključno s tistim na Korziki.
V vasi zgorelo 175 hiš
V ponedeljek je notranji minister Laurent Nuñez sicer sporočil, da so gozdni požar zahodno od Bordeauxja »stabilizirali«. To pomeni, da se trenutno ne širi več, kar je tudi posledica nekaj kapelj dežja in nižjih temperatur, pa seveda prizadevanj gasilcev iz vse Francije, med katerimi je 2000 prostovoljcev, ki dobijo po 8 evrov na uro. Pomaga tudi 1200 pripadnikov civilne zaščite in 1500 vojakov. Vojska sodeluje tudi z letalom airbus 400 M, ki je primeren za gašenje, in z buldožerji, ki odstranjujejo drevesa in podrast v okolici požara, kar upočasni njegovo napredovanje. S cisternami vode pomagajo tudi kmetje. Tu pa so še tisoči, ki pomagajo 220.000 evakuiranim prebivalcem v šolskih telovadnicah ali so jih sprejeli na svoje domove. In tam je še več kot tisoč žandarjev in policistov, ki v patruljah preprečujejo vlome v zapuščene hiše (v enih od njih je vseeno izginilo 44 steklenic dragega vina). Tudi zaradi njihovega sodelovanja tam jih je bilo v nedeljo manj v Parizu in so zato skrajšali zadnjo etapo kolesarke dirke po Franciji.
»Glede na vreme, ki nas čaka, vemo, da obstaja nevarnost, da se bo ogenj spet, morda že v naslednjih dneh, začel širiti,« je za televizijo France 5 dejal vodilni francoski gasilec, polkovnik Jérôme Boulanger, ki pa meni, da se bo večina evakuiranih avgusta lahko vrnila domov. To pa ne velja za mnoge prebivalce vasi Le Porge, 50 kilometrov zahodno od Bordeauxja, kjer je zgorelo 175 hiš. Vseh poškodovanih hiš zaradi ognja je 240. Nekateri njihovi lastniki trdijo, da so jih oblasti žrtvovale, da bi rešile Bordeaux.
Vsekakor so oblasti s pasom iztrebljenega gozda in grmičevja zahodno od Bordeauxja zavarovale vrsto pomembnih aeronavtičnih, orožarskih in drugih industrijskih podjetij, kot so Thales, Dassault in Ariane, predvsem pa znanstveni in vojaški jedrski center. Vseeno je prizadetih okoli 13.000 podjetij, 100.000 zaposlenih je ostalo brez dela. Požar je tudi hud udarec za turizem v regiji, gostov je manj kot običajno, tudi v restavracijah letovišč ob bližnji atlantski obali.
Nevarnost tudi zaradi ostankov z nekdanje fronte
Tudi v Španiji pravijo, da česa takšnega še niso videli. Zahodno od Madrida so se v provincah Avila in Toledo združili trije gozdni požari, pogoltnili 50.000 hektarjev površine ter postali največji požar, odkar so v državi v 60. letih prejšnjega stoletja začeli sistematično beležiti podatke. Oblasti so evakuirale 100.000 ljudi in prejšnji teden razglasile izredno stanje.
Noč na torek je tudi tam prinesla nekaj pozitivnih novic, ker je temperatura padla za nekaj stopinj in omogočila omejitev požara. »Vidimo luč na koncu tunela,« je dejal premier Pedro Sanhez. Toda 70.000 ljudi še vedno ne sme nazaj na domove, pristojni pa so pozivali k previdnosti. V sredo se namreč tudi tam začne nov vročinski val.
Drugi večji požar v Španiji divja severno od Valencie v regiji Castellon, kjer so v mestu La Vall d'Uixo razglasili izredne razmere in omejili gibanje 32.000 prebivalcem. Kasneje so to preklicali, ukrep pa še velja za vrsto manjših naselij, nekatera so evakuirali. Požar je za gasilce posebno tvegan, ker poteka na območju obrambne linije iz časa španske državljanske vojne, kjer je bila meja druge republike ter vrsta jarkov in bunkerjev, zato je tam v tleh veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev – podobno kot je bilo v Sloveniji leta 2022, ko je gorelo tudi na območju soške fronte.
Strokovnjaki: Požari bodo imeli vse več goriva
Če bi gledali samo površino, so gozdni požari v Franciji in Španiji relativno majhni v primerjavi z drugimi po svetu, denimo v Kanadi ali Rusiji, ki so požgali na milijone hektarjev površin. Toda površina ni vse. V Kanadi je denimo letos gorelo dva milijona hektarjev gozdov (torej za velikost Slovenije), večinoma v neposeljenih prostranstvih tajge. V Franciji in Španiji je vegetacija sredozemska, kar ognju omogoča naglo širjenje in hitro približanje poseljenim območjem. »Vegetacija je odločilnega pomena. V Španiji je zelo vnetljiva in gorljiva z znatnim deležem sredozemske pinije, alepskih borov in grmičevja … Izredno pomembna pa sta tudi količina in nepretrganost vegetacije, ki predstavlja gorivo za požare,« pravi Víctor Fernández-García z oddelka za tehniške in kmetijske vede Univerze v Leonu.
Dr. Michael Byrne, izredni profesor podnebnih ved na škotski Univerzi v St. Andrewsu, pravi, da se bodo tveganja za Evropo kot celino, ki se najhitreje segreva, zaradi več razlogov še povečevala. »Segrevanje in bolj suh zrak zaradi podnebnih sprememb pomenita, da ozračje še hitreje posrka vlago iz odmrle vegetacije. To pomeni, da bo na tleh še več vnetljivega goriva za požare, ki se lahko naglo širijo ter intenzivneje uničijo velika območja. Letos je bila zima na jugu in zahodu Evrope mokra, zato je bilo več vegetacije. Lahko bi rekli, da predstavlja leto 2026 usodno kombinacijo za evropske gozdne požare. In še več jih bo in večji bodo, ker se ozračje segreva.«
Da so gozdni požari silovitejši, dokazuje tudi pojav nevihtnega oblaka, ki nastane zaradi velikanske vročine med požarom, se giblje po svoje in ustvarja strele, ki lahko zanetijo nove požare, ter pravzaprav ustvarja lastno vreme. Imenujejo ga pirokumulonimbusni oblak, opažali so ga že v velikih požarih v ZDA, Kanadi in Avstraliji, v Franciji pa po navedbah tamkajšnje nacionalne gasilske zveze zdaj prvič. »Težko je zagotovo reči, ali je to zares prvi takšen oblak med požari v Franciji. Toda če se oblikuje, to kaže, kako izredno intenziven je požar in kako izredne so razmere v ozračju,« pravi dr. Francesca Di Giuseppe iz Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi.