Poletna vročina letos ne prazni le turističnih središč in poljščin, ampak tudi slovenske reke. Vodostaji so marsikje rekordno nizki, temperatura vode se vztrajno dviguje, kisika je vse manj. Posledice so že tako hude, da številne ribiške družine po Sloveniji zapirajo ribolovne revirje, saj želijo zaščititi ribji živelj pred dodatnim stresom.
Med prvimi je ukrep sprejela Ribiška družina Straža Sava, ki je s ponedeljkom do preklica zaprla celoten revir Save in ribnike v Spodnjih Gameljnah. Kot so zapisali, je bila zaradi visokih temperatur in kritično nizkega vodostaja to edina odgovorna odločitev, s katero želijo zaščititi ribe in ohraniti naravno ravnovesje reke. Do preklica je ribolov v revirjih Želimeljščica, Mali Graben in Iška prepovedala tudi Ribiška družina Barje. Na reki Ljubljanici sta ribolov prepovedali tudi RD Vrhnika in RD Vevče.
Podobno dramatične razmere opisujejo tudi v Ribiški družini Bistrica Domžale. Tam opozarjajo, da so zadeve alarmantne v Kamniški Bistrici, Pšati, Nevljici, Radomlji, Rači, Drtijščici in številnih manjših potokih. Zaradi zaščite rib so prepovedali ribolov na vseh tekočih vodah, poleg prepovedi črpanja vode iz rek za zalivanje pa prebivalce pozvali tudi k varčni rabi vode ter odgovornemu ravnanju ob vodotokih. Posebej opozarjajo, da odlaganje pokošene trave ob brežine v razmerah nizkega vodostaja povzroča hitro pomanjkanje kisika in pogin rib. Njihove intervencijske elektroizlovne ekipe vsakodnevno rešujejo ribe iz presihajočih tolmunov. Včeraj malo pred 6. uro zjutraj so imeli večjo intervencijo tudi ribiči Ribiške družine Kočevje. »Ribiči smo se zbrali pri zapornicah, kjer nas je pričakal žalosten prizor. Zaradi izjemno nizkega vodostaja pod zapornicami ribam zmanjkuje kisika, zato je bilo treba ukrepati takoj. V dobrih dveh urah smo rešili približno 200 kilogramov rib. Rdečeperke, rdečeoke, ostriže in nekaj klenov smo previdno preselili v zgornji tok reke Rinže, kjer imajo več kisika in veliko več možnosti za preživetje,« so sporočili ribiči.
Več kot dvajset ribiških družin je že omejilo ribolov
Da razmere še zdaleč niso omejene le na posamezne regije, potrjuje tudi sekretar Ribiške zveze Slovenije mag. Igor Miličić. »Situacija na rekah je kar napeta,« ocenjuje. Po njegovih besedah je ribolov v enem ali več revirjih omejilo ali prepovedalo že več kot dvajset ribiških družin, kar je skoraj polovica od vseh 64 slovenskih ribiških družin. »V primerjavi s preteklimi leti je situacija resnejša. Ne spomnim se, da bi imeli podobne pozive ribiških družin,« poudarja.
Po njegovih besedah so ribiči med prvimi, ki občutijo posledice podnebnih sprememb. Čeprav so posamezni pogini rib verjetno že prisotni, sistemskih podatkov še ni, saj ribiške družine o tem niso dolžne poročati zvezi. Kljub temu dogajanje budno spremljajo prek svojih članic in objav s terena.
Največjo nevarnost predstavljajo visoke temperature za hladnovodne vrste rib. Potočna postrv, lipan in sulec za preživetje potrebujejo hladno, s kisikom bogato vodo, ki je je po tednih vročine vse manj. Toda Miličić opozarja, da se težave širijo tudi na vrste, ki so bile nekoč precej bolj odporne.
»Včasih je bila največja težava poleti predvsem za postrvje vrste rib. Zdaj pa že prihajamo v težko obdobje tudi za krapovske vrste,« pojasnjuje. To pomeni, da podnebne spremembe ne ogrožajo več le najbolj občutljivih vrst, ampak postopoma spreminjajo celotne sladkovodne ekosisteme. Ob tem še dodaja, da so salmonidne ribe glavni cilj ribolova s tehniko muharjenja, ki velja za »paradno« disciplino ribiškega turizma pri nas. »Upad salmonidov bo pomenil zmanjšan prihod predvsem tujih ribičev.«
Reševanje rib iz presihajočih potokov
Najbolj kritične so razmere v manjših pritokih in gojitvenih potokih, kjer se vzrejajo mladice za poznejšo naselitev v ribolovne vode. Takšni vodotoki zaradi nizkega pretoka presahnejo precej hitreje kot večje reke. Nekatere ribiške družine so zato že morale izvesti intervencijske izlove in ribe preseliti v primernejša okolja. Miličić kot primer izpostavlja Ribiško družino Hrastnik, ki je v minulih dneh reševala ribe iz enega od gojitvenih potokov. Tudi domžalski ribiči vsakodnevno posredujejo na najbolj ogroženih odsekih. Gre za izredno zahtevno delo, pri katerem je treba ribe z elektroizlovom ujeti in jih čim hitreje preseliti na lokacije, kjer imajo več možnosti za preživetje.
Ob tem ribiči pozivajo tudi druge uporabnike rek k večji odgovornosti. V času nizkega vodostaja dodatno obremenitev predstavljajo množično kopanje v tolmunih, intenzivni vodni športi in predvsem gradbeni posegi v vodotokih. »Mi se samoomejujemo, ker nam je riba primarna stvar. Želimo jo zaščititi,« poudarja Miličić in dodaja, da bi si želel več razumevanja tudi drugih uporabnikov voda.
Naravne reke so najboljša zaščita pred vročino
Po mnenju ribičev za današnje razmere niso odgovorne zgolj podnebne spremembe, temveč tudi desetletja intenzivnega poseganja v vodni prostor. Regulacije rek, odstranjevanje obrežnega drevja in utrjevanje brežin s kamnitimi zložbami povzročajo hitrejše segrevanje vode in večje izhlapevanje. »Sladkovodni ribiči menimo, da imajo ti posegi vpliv,« pravi Miličić, ki rešitev vidi v bolj naravnem urejanju vodotokov. »Vodotoki naj ostanejo v čim bolj naravnem stanju. Potrebujemo kakovostno obrežno vegetacijo, ki daje senco, zmanjšuje izhlapevanje in povečuje vsebnost kisika v vodi.« Pri tem ne gre za zaraščanje z invazivnimi rastlinami, opozarja, temveč za ohranjanje visokih dreves, predvsem vrb, ki senčijo reko, utrjujejo brežino in ustvarjajo primernejše življenjske razmere za ribe ter druge vodne organizme.
Napovedi vremenoslovcev kažejo, da bodo vročinski valovi v prihodnjih letih vse pogostejši. Zato bo treba po mnenju Ribiške zveze Slovenije prilagoditi upravljanje vodotokov, zmanjšati posege v naravno okolje in pri načrtovanju nameniti večjo težo okoljskim funkcijam rek.
Če želimo ohraniti slovenske reke in ribje populacije, bo po njegovem mnenju nujno drugačno upravljanje vodnega prostora. Letošnje poletje je pokazalo, da podnebne spremembe niso več zgolj napovedi znanstvenikov, ampak vsakodnevna realnost slovenskih rek – in opozorilo, da bo treba ukrepati, še preden bodo začasne prepovedi ribolova postale stalnica.
