Krščanski demokrati so bili že pred zadnjimi evropskimi volitvami zainteresirani za skupni nastop s SLS, pa tudi z Anžetom Logarjem, ki takrat še ni imel svoje stranke. A nazadnje je ostalo pri željah, ki pa vseeno niso povsem zamrle. Kako bi lahko okrepili sodelovanje pred naslednjimi državnozborskimi volitvami, so člani izvršilnih odborov NSi in SLS recimo preverjali konec letošnjega januarja. Na mizi sta bila morebiten skupni nastop na volitvah kot tudi širša predvolilna koalicija z Demokrati Anžeta Logarja in Fokusom Marka Lotriča. Zakaj? Razlogov je več, bržkone pa je eden poglavitnih strah pred drobljenjem glasov. Kako je ostati pred vrati parlamenta zaradi stopanja po lastni poti, so na prejšnjih volitvah v DZ izkusili akterji projektov Povežimo Slovenijo in Naša dežela Aleksandre Pivec.
Po nedavni menjavi na čelu SLS je naslednica Marka Balažica Tina Bregant ob robu kongresa ponovila, da verjame v razvojno koalicijo sorodnih strank, a da se mora še pred tem stranka trdno postaviti na svoje noge, nato pa se bodo lahko pogovarjali naprej. »Prav je, da se stranke na desni sredini pogovarjamo, nenazadnje delimo podobne vrednote. Je pa tudi res, da je do volitev še eno leto, v enem letu pa se lahko zgodi marsikaj,« pravi. Ob tem je še poudarila, da SLS deli določena stališča tudi s strankami preko pola na levo, recimo s Socialnimi demokrati. »Če namreč hočeš biti državotvoren in če hočeš res narediti nekaj dobrega za ljudi, potem iščeš rešitve, ki bodo dobre za večino.« V sedanjih pogovorih o sodelovanju na desni se je doslej omenjalo tako skupno kandidatno listo kot morebitno predvolilno koalicijo po vzoru Demosa. Torej samostojen nastop z zavezo povolilnega sodelovanja v koaliciji oziroma opoziciji.
Sodelovanje koristi vsem na desni
Kaj ima od tovrstnih sinergij NSi? »Krčanski demokrati že dobro leto, vse od časa pred evropskimi volitvami, navijajo za sodelovanje na desni sredini. Med drugim se želijo na tak način postaviti kot vodja manjših desnih strank in okrepiti položaj v razmerju do SDS,« meni politolog dr. Marko Hočevar. Kaj pa SLS? »To, da stranka sama ne more priti v državni zbor, je precej očitno in jasno vsem. Kaj drugega kot iskanje zavezništev jim po številnih porazih ne preostane,« je jasen sogovornik. Spomnimo: SLS je iz parlamenta izpadla že leta 2014 in odtlej ni več prepričala zadostnega odstotka glasov volilcev za vrnitev v poslanske klopi. Na lanskih evropskih volitvah pa je za povrh izgubila poslanski sedež v evropskem parlamentu, ki ga je več mandatov zasedal Franc Bogovič.
Sogovornik s katedre za teoretsko analitsko politologijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede sicer izpostavi, da je povezovanje na desni v interesu vseh: »Janševim zato, da bi lahko znova sestavili vlado, manjšim strankam pa, da pridejo v parlament in potencialno nastavijo svoje ljudi po ministrstvih. NSi pa lahko na podlagi boljšega skupnega rezultata več iztrži v odnosu do SDS. Mislim, da je jasnejšo vizijo sodelovanja pričakovati do jeseni. Potem se morajo sodelujoči še uskladiti, kdo je kje na kandidatnih listah. Tehnika je tu seveda tudi pomembna – treba je poskrbeti, da na ključna mesta v izvoljivih okrajih pridejo ključni ljudje strank. Takšno sodelovanje pa bi pod črto za vse akterje pomenilo večje možnosti za sestavo potencialne desne vlade skupaj z Logarjem.«
NSi z Janšo ali ne?
Logar je sicer aprila za tednik Reporter zanikal pogovore o skupni listi strank NSi, SLS, Fokus in Demokrati na parlamentarnih volitvah, na katerih naj bi mu Tonin ponujal mesto skupnega kandidata za mandatarja. »Tovrstnih vprašanj se ne rešuje v enkratnem pogovoru. Tovrstni projekti potekajo dolgo za zaprtimi vrati, kadar imajo štiri stranke takšen interes,« je dejal. Po njegovem vedenju takšnih aktivnosti v slovenskem političnem prostoru še ni. Na tej točki torej zaenkrat vidimo le konture političnih povezovanj na desnici, kjer zna biti pomembno tudi, kam se utegne usesti Peter Gregorčič, ki je šel s SLS na evropske volitve, kjer se je potrdil njegov politični potencial, nato pa se je s stranko v slabih odnosih razšel. Eno izmed vprašanj je tudi, kako resno mislijo krščanski demokrati, ko pravijo, da Janše kot mandatarja ne bi podprli, bi pa vseeno sodelovali v vladi, kjer bo zraven SDS.
Hočevar meni, da je takšno distanciranje zgolj v funkciji profiliranja NSi, ki doslej še ni zamudila sodelovanja v Janševi vladi: »Krščanski demokrati se konstantno bojijo, da bi jih SDS na neki način ideološko povsem pogoltnila. Zaradi tega je za NSi zelo pomembno, da se ograjuje od SDS. Ne zato, ker ne bi šli z njimi v vlado, ampak prav zato, da lahko pridejo v parlament in gredo z njimi v vlado. To je ključno – obe stranki sta namreč prokapitalski stranki, ideološko in tudi praktično politično gledano. Obe sta tudi izjemno konservativno naravnani, ko govorimo o raznih manjšinskih družbenih skupinah, migrantih in tako dalje. Med strankama so skratka ogromne podobnosti, pri čemer je NSi tista, ki se mora pokazati kot drugačna od SDS, in ne obratno.«
