V ponedeljek smo poročali, da je v osnutku proračuna Mestne občine Ljubljana za prihodnji dve leti predvidenih 2,9 milijona evrov za odkup državnega deleža Plečnikovih Križank. Občina želi namreč odkupiti prostore, v katerih deluje srednja šola za oblikovanje in fotografijo, celoten kompleks pa nameniti za potrebe Festivala Ljubljana. Župan Zoran Janković je pojasnil, da je omenjena postavka v proračunu že zadnjih pet let – za vsak primer, če bi se pojavila možnost odkupa. »Šole ne bomo izselili na silo, a se z njenimi predstavniki tudi ne bomo več pogajali. Smo se že poskušali dogovoriti, pa so kršili dogovor, zato se pogovarjamo samo še z ministrstvom – o tem, kako obnoviti objekt. Smo v fazi mediacije. Srednja šola pa naj se drži svojega ministrstva in ustanovitelja. Mi z njimi nimamo nič,« je postavko komentiral ljubljanski župan Zoran Janković.
Ravnateljica Apolonija Simon se je ostro odzvala na županove navedbe: »Izjava župana je naravnost smešna. Če nekaj ni naprodaj in če ni namenjeno za nakup, potem ne daš na stran denarja. Poleg tega so sredstva smešno nizka – 2,9 milijona evrov. Če je to dejanska cena kompleksa, potem predlagamo, da se zgodba obrne in kompleks odkupi država.« Po njeni oceni je občina slab gospodar tega spomenika državnega pomena. Dodala je, da bi tudi v primeru selitve postopki in gradnja nove šole trajali vsaj sedem ali osem let, medtem pa bi obstoječi objekt nepopravljivo dotrajal. »Pozivamo, da se takoj pristopi h konservatorskemu načrtu. To lahko storita samo ministrstvo in mestna občina kot lastnika objekta. Ko jih prosimo za prenovo, pravijo, da nimajo sredstev. Imajo torej sredstva za nakup, ne pa za prenovo.«
Ustanovili iniciativo
Angažirale so se raznolike generacije nekdanjih dijakov. »V tej sobi, kjer smo se zdaj zbrali, sem se učil risanja. Profesorji, ki so nas učili, so verjetno že vsi pokojni. To je najlepša četrt v Ljubljani, ta šola pa edinstvena ter vredna vsake pozornosti, da se ohrani,« je povedal slikar in Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič, ki spada v eno od najzgodnejših generacij, ki so se tam šolale.
Igralec Jurij Zrnec je izzval tako župana kot ministrico za kulturo: »Želimo si, da bi bila tukaj gospa ministrica, ki bi pojasnila, kaj bi lahko naredila. Ta šola je časovni stroj in danes, ko sem jo obiskal, sem se vrnil v tiste lepe čase. Oblikovna so Križanke in Križanke so oblikovna. Nikakor ne smemo dopustiti, da ta šola postane nekakšen hostel. To lahko naredimo iz mestne hiše ali parlamenta, Križanke pa naj ostanejo to, kar so. Šola.« Tudi Severa Gurin je opozorila, da se mora v iskanje rešitve vključiti ministrstvo: »Apel moramo nasloviti na ministrstvo za kulturo. Saj gre za vprašanje, ki je večje od Mestne občine Ljubljana.«
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je včeraj dejala, da »si želimo, da bi Križanke ostale čim bolj dostopne in odprte za ljudi, obiskovalce, tudi za potrebe šole«. Dodala je, da si sama želi, da se šola in občina čim prej sporazumeta oziroma najdeta skupni jezik. »Prepričana sem, da bodo to razrešili in da šola, ne da bi vedela, kam iti, ne bo nikamor šla,« je povedala.
Unescova dediščina
Ravnateljica Apolonija Simon je še opozorila, da bi se morala država aktivneje zavzeti za šolo, ki jo je na tem mestu zasnoval arhitekt Jože Plečnik v začetku petdesetih let, nekaj let pozneje pa so območje namenili tudi prireditvam. »Šola je del spomenika in ne moremo odvzeti šole, ki je ključni del programa spomenika,« je opozoril arhitekt Arne Vehovar.
Ministrstvo za kulturo je Križanke razglasilo za kulturni spomenik državnega pomena leta 2016. V odloku lahko preberemo: »Celostna preureditev (1952–1956) Križank v srednjo šolo in slovesni letni prireditveni prostor je zadnje obsežno delo arhitekta Jožeta Plečnika.« Križanke pa niso vključene na seznam Unescove dediščine.
