Evropa ima najmanj 60 milijonov ton letnih zmogljivosti za sežig odpadkov več, kot jih potrebuje. Medtem ko številne države svoje obrate zapirajo, EU pa je zaradi podnebne škode povsem ustavila sofinanciranje novih sežigalnic, Slovenija načrtuje nove obrate, je v današnjem sporočilu za javnost opozorilo več nevladnih organizacij in civilnih iniciativ, ki nasprotujejo načrtovanim sežigalnicam v Ljubljani in Mariboru.
Slednje se pridružujejo pozivu članicam mreže GAIA (Global Alliance for Incinerator Alternatives), ki ob mednarodni akciji proti sežiganju odpadkov opozarjajo na tveganja za zdravje, dodatne izpuste toplogrednih plinov in visoke javne stroške. Sežiganje odpadkov za proizvodnjo elektrike namreč povzroča do dvakrat več izpustov toplogrednih plinov na enoto energije kot zemeljski plin, v nekaterih primerih pa celo več kot premog. Velik del sežganih materialov so namreč plastika in drugi materiali fosilnega izvora.
Kljub naprednim filtrom pa po opozorilih organizacij sežigalnice v okolje sproščajo onesnaževala, med drugim dioksine, težke kovine in kemikalije PFAS. "Te 'večne kemikalije' se nato kopičijo v telesih in povečujejo tveganja za obolenja za rakom, težave z imunskim sistemom ter motnje v razvoju. Izpostavljenost tem kemikalijam najbolj prizadene otroke, starejše in nosečnice, na kar so letos ponovno opozorili tudi zdravniki ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra in Zdravniške zbornice Slovenije," so opozorili nevladniki.
Poleg tega sežiganje ne odpravlja odlagališč odpadkov, saj ustvarja velike količine pepela in drugih ostankov, ki jih je treba nadalje predelati ali odložiti. "V Evropi vsako leto zakopljemo približno 16 milijonov ton strupenega pepela, pogosto v bližini lokalnih skupnosti, ki pri tem nimajo nikakršne besede," so še opozorili.
Ljubljana in Maribor po kakovosti zraka med najbolj onesnaženimi mesti
Gradnja novih sežigalnic pa je po oceni organizacij tvegana tudi glede na trenutno kakovost zraka v Sloveniji. Ljubljana in Maribor sta po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) po kakovosti zraka že zdaj med najbolj onesnaženimi mesti v Evropi. Od skupno 761 mest je Ljubljana na 652. mestu, Maribor pa na 519. mestu.
"Glede na geografsko lego prestolnice – leži v zaprti kotlini, zaradi česar je izjemno slabo prevetrena in se strupene snovi zaradi pogoste toplotne inverzije zadržujejo nad mestom – je neustrezno in neodgovorno v tovrstne razmere umestiti sežigalnico odpadkov," je poudaril Sašo Đorđević iz ljubljanske iniciative Kakšno mesto hočemo.
V organizacijah opominjajo tudi na izzive glede rentabilnosti sežigalnic. Da bi to dosegli, tovrstni objekti potrebujejo stalen dotok smeti, kar sistemsko zavira ukrepe recikliranja, ponovne uporabe in preprečevanja nastanka odpadkov.
Odločevalce ob tem pozivajo, da se zavzamejo za zdravje ljudi in okolja ter ustavijo načrtovanje in gradnjo novih sežigalnic. Javna sredstva pa naj namenijo rešitvam, ki podpirajo krožno gospodarstvo, zmanjšujejo porabo naravnih virov in ustvarjajo zelena delovna mesta.