Nadzorni odbor Mestne občine Ljubljana je pripravil »poročilo o opravljenem nadzoru razpolaganja s premoženjem MOL, namenskosti in smotrnosti porabe proračunskih sredstev in finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev v letu 2025 in projektov v izvajanju«. Mestni svetniki se bodo s poročilom seznanili na današnji seji mestnega sveta, ki bo sicer zadnja v tekočem mandatu.
Občinske nadzornike najbolj skrbi velikost in oblika zadolževanja občine in predvsem javnih podjetij. Skupni dolg je lani presegel 374,6 milijona evrov. Od tega je samo manjši del dolg same občine, ki znaša nekaj čez 114,6 milijona evrov. »Od 120 milijonov evrov kredita jih ima 70 milijonov evrov fiksno najnižjo obrestno mero od 0,15 do 3,41 odstotka. Ta kredit ni velik glede na naložbe, ki jih vodimo. Če bi prestavili samo en projekt ali dva, bi kredit lahko v celoti poplačali. Vendar bi to bilo nespametno, saj so pogoji zelo ugodni,« nam je povedal ljubljanski župan Zoran Janković.
Sam dolg občine je sicer tudi po mnenju nadzornikov obvladljiv glede na višino proračuna, ki je lani znašal okoli 533 milijonov evrov. Bolj jih skrbi dolg podjetij v Javnem holdingu Ljubljana (JHL). Dolg družb v holdingu je lani znašal kar 259 milijonov evrov.
Dolg občine in podjetij je »vzdržen«
Nadzorniki so poudarili, da je dolg občine in podjetij »vzdržen«. So pa kritični, ker je kar 107 milijonov evrov dolga družb financiranih s kratkoročnimi posojili. Edina družba brez kredita v holdingu so sicer Žale. Zadolženi pa so Voka-Snaga, LPP in predvsem Energetika Ljubljana. Ta je lani imela dolg v višini 164 milijonov evrov, pri tem so nadzorniki dodali, da naj bi letos vzeli še kredit za 12 milijonov evrov in še za 20 milijonov evrov prihodnje leto.
Nadzorni odbor tako »ugotavlja razmeroma visoko zadolženost skupine JHL glede na operativno poslovanje, predvsem zaradi financiranja naložb Energetike in povečanja zadolženosti LPP. MOL naj kot večinski družbenik spremlja razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi obveznostmi ter zagotovi, da se dolgoročne naložbe financirajo z dolgoročnimi viri,« so zapisali nadzorniki.
»Visoka zadolženost lahko postane problematična v primeru nenadne rasti stroškov materiala, na katere te osebe nimajo neposrednega vpliva,« so opozorili nadzorniki. Pri tem so opozorili, da je energetski trg trenutno nestanoviten in ne kaže, da se bo stanje izboljšalo. Nestabilne svetovne razmere lahko vplivajo tudi na inflacijo in obrestne mere ter na bodoče kratkoročne kredite.
Ljubljanski župan pa se ne zdi zaskrbljen zaradi ugotovitev nadzornikov. »Naj ponazorim na primeru plinsko-parne enote, s katero ogrevamo 61.000 stanovanj. To je bila največja naložba, s katero smo postali tretji proizvajalci elektrike v državi. Dobili smo 120 milijonov evrov kredita, odplačali smo 52 milijonov, tako da imamo 68 milijonov evrov dolgoročnega kredita. Letos ogrevanja ne bomo podražili, zalog plina imamo dovolj,« je povedal župan in še zagotovil, da bodo vsi kratkoročni krediti Energetike poplačani do konca prihodnjega leta. Prav tako naj bi od lani že zmanjšali dolg vseh podjetij v holdingu na 200 milijonov evrov.
»Holding bo imel leta 2028 milijardo prihodkov in ima svojo jasno filozofijo in vizijo, ki smo jo pred skoraj 20 leti skupaj določili župani: da niti enega podjetja, ki se ukvarja z infrastrukturo, ne prodamo.« Župan je še izpostavil, da družbe v holdingu poslujejo stabilno, obenem pa ponujajo najcenejšo storitev predvsem na področju komunale, vode in odvoza smeti. »Le pri ogrevanju sta cenejši dve občini. Velenje, ker ima rudnik, in Celje, ker ima sežigalnico.«
Sežigalnica brez analiz in podatkov
Nadzornikov pa ne skrbita samo finančno stanje in obseg tekočih naložb Energetike, ampak ambiciozni načrti za prihodnost v čedalje bolj negotovih globalnih razmerah. Ocenili so, da občina nima jasnih podatkov glede smotrnosti naložb in finančnih posledic gradnje sežigalnice.
»V tem trenutku se razpolaga zgolj z grobo in neargumentirano oceno iz javnih debat, ki strošek projekta vrednoti na približno 200 milijonov evrov. Ob tem ni jasno, ali ta znesek že vsebuje tudi strošek financiranja.« Pri tem so opozorili, da glede na trenutno finančno sliko Energetika ne bo zmožna sama financirati tako obsežnega projekta. Pri tem so dodali, da so argumenti za zgraditev sežigalnice nejasni. »Četudi MOL in JHL zatrjujeta, da stroški odvoza odpadkov presegajo 20 milijonov evrov na leto, pa v drugih pogledih ekonomskega razmisleka o zgraditvi sežigalnice na ravni občine po našem vedenju ni bilo,« so zapisali nadzorniki. Pri tem so zagotovili, da se strinjajo glede ocene, da bi projekt verjetno imel finančne koristi v obliki manjše položnice za ogrevanje ter povečane energetske samooskrbe. Bi si pa želeli videti konkretne ocene in analize, ki bi odgovorile na vprašanje: »Koliko bo stala naložba v zgraditev in obratovanje sežigalnice in kako bo ta naložba glede na zadolženost Energetike financirana?« Nadzorniki za zdaj od občine niso dobili odgovora.
Občini so zato podali priporočilo, naj pred nadaljevanjem projekta »MOL poleg okoljskih in drugih vidikov pridobi ustrezno ekonomsko analizo, ki bo argumentirano pokazala pričakovane učinke naložbe na skupino JHL in gospodinjstva,« so zapisali.
Župan miri, da so analize v teku: »Za sežigalnico bo nadzorni odbor dobil konkretne številke. Pripravljamo študije in analize, tudi v tujini. Cena se bo vedela na koncu teh študij, ampak ocena je 300 milijonov. Po analizah čakamo koncesijo s strani vlade in potem bomo imeli posvetovalni referendum o sežigalnici. To sem povedal tudi nadzornemu odboru in mislil sem, da smo se razumeli, saj so dobili vse podatke, ki smo jih imeli. Kot že rečeno, trenutno se izvajajo študije. Zato priznam, da mi njihovo poročilo ni bilo všeč.«
Svetnik Denis Striković iz Vesne – zelene stranke pa se strinja z oceno nadzornikov. »Strinjam se z ugotovitvijo nadzornega odbora, da ekonomski vidiki in finančna upravičenost naložbe v sežigalnico niso argumentirani oziroma podkrepljeni s celovito analizo,« je sporočil in dodal, da bi bilo v analizo treba vključiti tudi dejansko količino odpadkov v prihodnosti. Nova evropska regulacija namreč zavezuje članice, da zmanjšajo količino embalaže, ki je ni mogoče reciklirati, kar po njegovi oceni zmanjša tudi potencialno gorivo za sežigalnico. Svetnik je na občino naslovil svetniško vprašanje, tam pa naj bi mu odgovorili, »da se količina mešanih komunalnih odpadkov in goriva, nastalega iz odpadkov, ne bo zmanjševala«. Pri tem je še dodal, da je poročilo nadzornega odbora letos bolj temeljito in kritično kot prejšnja leta, kar pozdravlja.
Svetniki se strinjajo z oceno odbora
Nadzorni odbor je sicer najvišji neodvisni organ nadzora javne porabe občine. Člane izbere mandatna komisija mestnega sveta, pri tem pa po nenapisanem pravilu predsednika izbere opozicija v mestnem svetu. A tudi v koaliciji pozdravljajo letošnjo vsebino. »Poročilo razumemo kot pomemben mehanizem nadzora in kot podlago za nadaljnje izboljšave. Vsebinsko ga ocenjujemo kot relevantnega, pri čemer je pomembno, da njegove ugotovitve in priporočila občinska uprava ustrezno upošteva,« so sporočili v svetniškem klubu Gibanje Svoboda.
Mojca Sojar, svetnica NSi, se strinja z oceno, da je zadolženost občine visoka. »Problem je tudi struktura virov sredstev, saj se, glede na podatke MOL, dolgoročna sredstva financirajo s kratkoročnimi viri. Če k temu prištejemo še trenutno negotovo situacijo glede energetskih virov, lahko očitno pričakujemo finančne težave podjetij.«
Manj so zaskrbljeni v svetniškem klubu Gibanja Svoboda. »Zadolževanje samo po sebi še ne pomeni slabega poslovanja; pomembni so namen zadolževanja, sposobnost odplačevanja in učinki naložb. Pomembno je tudi, da pri zadolženosti JHL sicer opozarja na določena tveganja, vendar jo ocenjuje kot zmerno. Verjamemo, da bo občinska uprava priporočila upoštevala v nadaljevanju svojega dela,« so sporočili v svetniški skupini Svoboda. Občina ima sicer 90 dni, da pripravi poročilo o ukrepih, ki jih bo izvedla glede na priporočila nadzornega odbora.