Dunaj raste, z njim pa tudi gore odpadkov: gradili bodo četrto sežigalnico

Avstrijska prestolnica se pripravlja na eno najpomembnejših infrastrukturnih naložb na področju ravnanja z odpadki v prihodnjih letih. V mestu so začeli načrtovati nov obrat za predelavo komunalnih odpadkov, ki bo poleg recikliranja omogočal tudi pridobivanje energije. Prav tako naj bi pomagal mestu pri doseganju ciljev krožnega gospodarstva in podnebne nevtralnosti.

Iz mednarodne pisarne mesta Dunaj so še sporočili, da pričakujejo, da bo do leta 2055 število prebivalcev zraslo na približno 2,4 milijona, z rastjo prebivalstva pa se povečujejo tudi potrebe po komunalni infrastrukturi. Kljub zmanjševanju količine mešanih odpadkov na posameznega prebivalca skupne količine odpadkov še naprej rastejo, poleg tega morajo v skladu z evropsko zakonodajo članice Evropske unije do leta 2035 zagotoviti, da se vsaj 65 odstotkov komunalnih odpadkov reciklira ali ponovno uporabi. Da bi se pravočasno pripravili na vse izzive in zagotovili zadostne zmogljivosti tudi v prihodnje, na Dunaju načrtujejo gradnjo novega obrata za predelavo odpadkov.

Predelovanje in sežig

Novo napravo bodo zgradili v bližini deponije Rautenweg v 22. mestnem okrožju. Iz odpadkov bodo najprej izločili čim več uporabnih surovin, preostale materiale, ki jih ni mogoče reciklirati, pa bodo izkoristili za proizvodnjo energije. Projekt vključuje tudi številne trajnostne elemente. Pri gradnji je denimo predvidena uporaba recikliranih gradbenih materialov, ozelenitev fasade in strehe, sončne elektrarne ter električni vozni park s polnilno infrastrukturo.

Po navedbah mesta bo nova naprava prispevala k cilju podnebne nevtralnosti Dunaja do leta 2040 ter povečala energetsko in komunalno odpornost mesta in  njegovo neodvisnost na področju odpadkov.

Obstoječi sežigalnici bodo prenovili

Ker bosta dve obstoječi sežigalnici v Flötzersteigu  in Spittelauu po letu 2035 potrebovali obsežno prenovo, naj bi novi obrat zagotovil dolgoročno zanesljivost sistema tudi v času povečanih obremenitev ali morebitnih izpadov posameznih objektov.

Načrtovanje bodo začeli letos, pri čemer podlago za projekt predstavlja strateška presoja vplivov na okolje, ki je ob sodelovanju predstavnikov mesta in strokovnjakov različnih okoljskih organizacij potekala dve leti. Mesto bo za pripravo projektne dokumentacije, strokovnih podlag in okoljskih študij namenilo 13,7 milijona evrov, do leta 2034 pa je v proračunskih načrtih za projekt rezerviranih 240 milijonov evrov. Končna vrednost naložbe bo določena v nadaljnjih fazah načrtovanja. Obrat naj bi zagnali predvidoma leta 2034.