NSK je tudi odločno podprl ohranitev RTV-prispevka, saj vsakršno poseganje v financiranje RTVS pomeni destabilizacijo te javne medijske hiše, je v izjavi za STA po koncu razprave povedal predsednik NSK Jurij Krpan.
Kot je med razpravo opozorila članica NSK, nekdanja ministrica za kulturo ter novinarka in urednica RTVS Majda Širca Ravnikar, bi ukinitev RTV-prispevka, o katerem se bodo izrekali volilci tudi na oktobrskem referendumu, pomenila ukinitev javne RTVS v celoti.
Državna sekretarka Uršula Menih Dokl je v odgovoru na to pojasnila, da se na ministrstvu zavedajo, da bodo morali v primeru referendumske podpore ukinitvi prispevka ali če bo DZ sprejel zakon, s katerim bi prispevek ukinili, oblikovati rešitve, ki bodo spoštovale tako referendumsko voljo volilcev kot zagotavljale nemoteno izvajanje javne službe in ohranjale uredniško neodvisnost RTVS.
Glede predloga novel obeh zakonov je Krpan še menil, da sedanje predlagane spremembe ogrožajo stabilnost financiranja medijev, še posebno RTVS, ki mora po njegovih besedah ostati referenčna ustanova s preverjenimi informacijami in vsebinami ter ustrezno strokovno podkovanimi zaposlenimi, z najvišjim možnim standardom, ki odgovarja javnosti.
Predsednik NSK je tudi pozval, da bi morala biti politična oblast sposobna pogleda, skladnega s sedanjim duhom časa, in ugotoviti, da v Sloveniji potrebujemo relevanten, resnici zavezan medijski sektor. Zavzel se je tudi, da bi morala pri spremembi omenjene zakonodaje sodelovati tudi stroka, saj so potrebni rezultati, "ki so vzdržni ter odgovarjajo stroki na eni strani in potrebam ljudi na drugi".
Na današnji seji je sodelovalo več predstavnikov medijskega področja in civilne družbe. Med njimi profesor novinarstva na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević, ki je ocenil, da so spremembe in nove rešitve na področju medijev vsekakor potrebne, a si je treba pri tem tudi zastaviti vprašanje, ali so sedanje predlagane spremembe z vidika državljanov in javnosti tudi dobre in v skladu s smernicami in standardi Evropske unije in Sveta Evrope. Po njegovem mnenju potrebujemo zakonodajo, ki bo konstruktivna in pozitivno naravnana ter bo okrepila novinarstvo v Sloveniji v celoti. "Treba je pomagati novinarstvu," je pozval.
Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je zavrnila trditve, da bi bili pripravljeni predlogi sprememb diskreditirajoči. Poudarila je tudi, da čeprav sta bila zdaj veljavna zakona sprejeta sorazmerno pred kratkim, so se pokazale določene pomanjkljivosti, predvsem na področju finančnega nadzora, na kar je, kot je dejala, opozorilo tudi računsko sodišče.
Glede sprememb zakona o medijih in spremenjenih finančnih podporah pa je ministrica povedala, da je eden od ciljev sprememb krepitev kulturnih in umetniških vsebin.
Pri pripravi predloga o sestavi strokovnega sveta RTVS je ministrstvo po besedah Fridl-Jarčeve dosledno sledilo odločitvi ustavnega sodišča o depolitizaciji, zato so iz njega umaknili člane, ki bi jih imenovala varuh človekovih pravic in informacijski pooblaščenec. To, da bi šest od sedmih članov nadzornega sveta imenovala vlada, pa je zagovarjala z besedami, da mora finance nadzirati tisti, ki jih je javnemu zavodu tudi namenil.
Ministrstvo za kulturo je predloga novel zakona o medijih in zakona o RTVS v javno obravnavo poslalo avgusta, iztekla se je 9. septembra. Predloga med drugim prinašata spremembe na področju finančnih podpor medijem in vrnitev upravljanja RTVS na sistem direktorja, programskega sveta in nadzornega sveta, pri čemer slednji imenuje direktorja.