Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) sta pred glavnim vhodom RTV Slovenija dala skupno izjavo ob vstopu v referendumsko kampanjo proti ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe javne radiotelevizije.
Predsednica sindikata Alenka Potočnik je ob tem poudarila, da referendum ne zadeva le načina financiranja javnega medija, temveč tudi njegovo neodvisnost in prihodnost demokracije. »Vprašanje RTV-prispevka ni zgolj vprašanje financiranja javne radiotelevizije, temveč tudi vprašanje, kakšno demokracijo želimo ohraniti za prihodnost,« je dejala. Ukinitev prispevka in prehod na financiranje iz državnega proračuna bi po njenem povečala možnost političnega vplivanja na javni medij ter ogrozila njegovo avtonomijo.
Strošek za prebivalstvo z ukinitvijo prispevka ne bi izginil, saj bi RTV Slovenija še vedno financirali z javnim denarjem. Spremenil bi se le način zbiranja in razdeljevanja sredstev. RTV-prispevek je po besedah Potočnikove preglednejši in predvidljivejši vir, pri katerem je jasno, čemu je namenjen in katere storitve mora javna radiotelevizija zagotavljati prebivalcem.
Kot opozorilo pred odvisnostjo medijev od političnih odločitev je navedla izkušnjo Slovenske tiskovne agencije. Ta je bila v času prejšnje vlade več mesecev brez plačila za opravljanje javne službe, pri njenem reševanju pa so s prostovoljnimi prispevki sodelovali številni prebivalci. »RTV je in mora ostati naš skupni prostor,« je poudarila Potočnikova in volilke ter volilce pozvala, naj na referendumu glasujejo proti ukinitvi prispevka.
Brez stabilnega financiranja ni neodvisnosti
V DNS so sporočili, da ob odločanju o prihodnosti javnega medija ne morejo ostati ob strani. V kampanji bodo opozarjali na poenostavljene in enostranske argumente zagovornikov ukinitve prispevka. Njihovo osrednje sporočilo je, da brez stabilnega in predvidljivega financiranja ni mogoče zagotoviti neodvisne javne radiotelevizije. Takšno financiranje po navedbah društva zahtevajo tudi evropski akt o svobodi medijev, priporočila Sveta Evrope in odločbe ustavnega sodišča. Predlagateljem referenduma očitajo, da volilcem niso pojasnili, kakšna ureditev bi po ukinitvi prispevka zagotovila financiranje, skladno z evropskimi pravili.
V DNS zavračajo tudi pozive, naj programe RTV Slovenija plačujejo samo tisti, ki jih želijo spremljati. Parola »Naj plačuje, kdor želi« je po njihovem zavajajoča, saj s prostovoljnimi plačili ni mogoče zagotavljati sedanje širine in kakovosti radijskih, televizijskih ter spletnih vsebin. Ob tem ne zanikajo, da je RTV Slovenija v krizi in potrebuje temeljite spremembe na vseh ravneh, nasprotujejo pa njeni razgradnji z ukinitvijo prispevka. Javni medij ni v lasti države, temveč deluje v javnem interesu in je odgovoren javnosti, zato oblast prek financiranja ne bi smela pogojevati njegovih vsebin ali vplivati na uredniške odločitve.
Čeprav posvetovalni referendum nima neposrednih zakonodajnih posledic, v društvu svarijo, da bi lahko oblast podporo ukinitvi prispevka razumela kot sporočilo, da prebivalci javne radiotelevizije ne potrebujejo. Temu bi lahko sledili ukrepi za njeno finančno, kadrovsko in programsko krčenje ter podrejanje vsakokratni vladajoči politiki.
Tudi proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi
DNS se je kot organizator vključil tudi v kampanjo pred zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. V društvu menijo, da odločitev neposredno zadeva pogoje za delo novinarjev, varovanje njihovih virov in svobodo medijev. Novela po njihovi oceni oži dosedanje ustavne in procesne varovalke ter slabša zaščito temeljnih človekovih pravic. Novinarji, ki bi se v parlamentarnih preiskavah znašli kot preiskovanci, bi bili lahko izpostavljeni neposrednim pritiskom, že možnost takšnih preiskav pa bi lahko povzročila zastraševalni učinek in vodila v samocenzuro.
V DNS bodo zato volilke in volilce pozivali, naj na obeh referendumih glasujejo proti – proti ukinitvi RTV-prispevka ter proti uveljavitvi zakonske ureditve, ki bi po njihovi oceni omogočala politično preiskovanje novinarjev in ogrožala tajnost njihovih virov.