Alarm na RTV: brez prispevka grozijo veliki rezi

Svet RTV Slovenija je na izredni seji pred začetkom uradne referendumske kampanje razpravljal o RTV-prispevku in njegovi vlogi pri delovanju javne radiotelevizije. Uprava zavoda je predstavila finančno stanje, evropske modele javnega financiranja in mogoče posledice ukinitve prispevka, o kateri bodo volilci odločali na posvetovalnem referendumu 11. oktobra.

Predsednik sveta RTV Slovenija Goran Forbici je opozoril, da razprave o prispevku v javnosti pogosto zdrsnejo v populizem, čeprav stabilno in zadostno financiranje javnega medija ni njegov privilegij, temveč pogoj za neodvisno opravljanje javne službe. »Ustavno sodišče je odločno povedalo, da država ne more zagotavljati ustavne pravice državljanov do obveščenosti, če javnemu mediju odtegne denar,« je dejal. Zakonodajalec lahko po njegovih besedah spremeni vire in način financiranja, vendar pri tem ne sme ravnati samovoljno ali ogroziti delovanja zavoda. Vsaka sprememba ali zamrznitev prispevka mora biti ekonomsko utemeljena, financiranje pa ne sme postati sredstvo političnega pritiska. »Politika ima pravico modele financiranja posodabljati, spreminjati in dopolnjevati, nima pa pravice javnega medija finančno stradati,« je poudaril Forbici. V nasprotnem primeru bi se javna radiotelevizija po njegovi oceni lahko spremenila v državno, torej v »podaljšano roko oblasti«.

Javni medij mora biti kritično ogledalo oblasti, glas manjšin ter prostor za kulturo, znanost in nepristransko obveščanje, je nadaljeval. Njegov lastnik in naročnik niso politične stranke, temveč javnost.

Javno financiranje kot evropski standard

Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak je poudarila, da vprašanje financiranja javnih medijev ni slovenska posebnost. Evropske države uporabljajo različne modele, povezane z njihovo zgodovino, davčnimi sistemi, velikostjo medijskega trga in politično kulturo. Rešitev iz Nemčije, Finske ali Francije zato ni mogoče preprosto prenesti v Slovenijo. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) nobenega modela ne razglaša za najboljšega, je pojasnila Gorščakova. Pomembno je predvsem, ali sistem javnemu mediju zagotavlja stabilnost, neodvisnost in dovolj denarja za opravljanje njegovega poslanstva. Po njenih besedah mora učinkovit sistem izpolnjevati štiri pogoje. Financiranje mora biti stabilno in zadostno, da lahko zavod načrtuje delo za več let vnaprej. Ne sme biti odvisno od dnevne politike ali uporabljeno kot pritisk na uredniško in institucionalno neodvisnost. Za ljudi mora biti razumljivo, pravično in socialno sprejemljivo, hkrati pa pregledno, da je jasno, od kod denar prihaja in za kaj se porablja.

Leta 2024 so javni viri predstavljali 75,7 odstotka vseh prihodkov evropskih javnih medijskih servisov, v državah Evropske unije pa 80,5 odstotka. Komercialni prihodki so lahko pomemben dodatek, vendar po besedah Gorščakove nikjer v Evropi niso temelj financiranja javnega medija. »Ideja javnega financiranja ni izjema, ampak evropski standard,« je poudarila.

Na pomen javnih medijev za demokratično družbo je opozoril tudi predstavnik EBU Jean Philip De Tender. Evropa ima po njegovih besedah najbolje razvite javne medijske sisteme, medtem ko je v Združenih državah Amerike zaradi njihove odsotnosti medijski prostor izrazito polariziran. Podoben razvoj opaža tudi v nekaterih evropskih državah.

Prispevek zagotavlja glavnino prihodkov

RTV-prispevek je v zadnjih 15 letih v povprečju predstavljal 72,8 odstotka vseh prihodkov RTV Slovenija. Zavod je leta 2025 ustvaril nekaj več kot 152,1 milijona evrov prihodkov, od tega je dobrih 109,1 milijona evrov oziroma skoraj 70 odstotkov prispeval RTV-prispevek.

Državni zbor je posvetovalni referendum o njegovi ukinitvi razpisal na predlog koalicije in Resnice. Predlagatelji so se med drugim sklicevali na spremenjene medijske navade. Poudarili so, da ukinitev prispevka ne bi pomenila ukinitve RTV Slovenija, saj bi bilo treba oblikovati drugačen način financiranja. V tem vidijo tudi priložnost za racionalizacijo delovanja zavoda. Kakšne bi bile dejanske finančne, programske, organizacijske in kadrovske posledice, za zdaj ni mogoče zanesljivo oceniti. Po navedbah službe za finančni kontroling RTV Slovenija bo to mogoče šele, ko bodo znane podrobnosti morebitnega nadomestnega financiranja. Če izpad prihodkov od prispevka ne bi bil v celoti in trajno nadomeščen, RTV Slovenija ne bi mogla nadaljevati dela v sedanjem obsegu in obliki. Potrebno bi bilo temeljito krčenje programov, dejavnosti, kadrovskih zmogljivosti in razvojnih nalog, je opozorila finančna služba zavoda.

Uprava je članom sveta in vabljenim strokovnjakom predstavila tudi podatke o plačevanju prispevka ter primerjavo načinov financiranja članic EBU. Svet RTV Slovenija bo po razpravi oblikoval skupno izjavo.