»Tukaj sem bil ob šestih zjutraj, imam številko dve. Osem mesecev sem že na bolniški, zdravnika potrebujem,« je dejal Nenad Dakić. Tudi Berta Štraus je bila pred vrati zdravstvenega doma okrog sedmih zjutraj. Hudo si je poškodovala prst. »Že jutri bom tako spoznala novo zdravnico, saj moram priti na kontrolo. Zelo pomembno se mi zdi imeti zdravnika v domačem kraju,« je povedala. V vrsti za zdravnika pred zdravstveno postajo v Cerknem so čakali domačini in obupani iskalci osebnega zdravnika tudi iz drugih slovenskih krajev. Med njimi starejši, bolniki, v dežju in mrazu z dežniki, s palicami in stolčki. Mest za vse ni bilo dovolj. Nedostojanstveni prizori, ki smo jih doslej spremljali na Vrhniki, v Borovnici, Kamniku in še kje, so po Sloveniji naredili nov krog. »To je ponižujoče, grozljivo. Žalostno, da bi se človek kar razjokal, da je treba stati v vrsti, očitno pa tukaj še prespati. Hvala lepa za tak zakon,« je razmere komentiral Emil Pižmoht.
Čeprav je bil vpis napovedan ob 15. uri, so malo pred enajsto uro, ko je bilo jasno, da je čakajočih pred stavbo več kot mest, zaposleni v zdravstvenem domu čakajočim razdelili številke po vrstnem redu, jim določili uro, kdaj naj se vrnejo, in jim s tem prihranili nekaj prezeblih ur na dežju. Seveda pa s tem spodbudili tudi nekaj jeznih besed tistih, ki so naivno verjeli, da se bodo mesta začela razdeljevati ob 15. uri. »Prišel sem zastonj,« se je hudoval Pižmoht. Imeti listek z zaporedno številko za vpis k zdravniku je bilo podobno kot imeti zmagovalni listek na loteriji.
Dostop do zdravnika odvisen od mesta v vrsti
Zgodba je podobna kot drugje po Sloveniji. Dolgoletni zdravnik v Cerknem Đorđe Fenjveši se je dokončno upokojil, zdravnica, ki ga bo nadomestila, pa ne bo prevzela vseh njegovih 1389 pacientov, temveč zgolj 490. Skoraj 900 jih je tako ostalo brez. Neposredni prenos bolnikov k novemu zdravniku ni mogoč, ljudje se morajo za novega opredeliti osebno, kar pomeni, da morajo v vrsti stati tudi najbolj bolni in nemočni občani. Vsak poskus zdravstvenega doma, da bi izbiro zdravnika naredili bolj humano, je trčil ob zakonodajo, ki drugačne izbire zdravnika ne dovoljuje. Gre za sistemski problem, ki terja rešitve, pravi vršilka dolžnosti direktorice Zdravstvenega doma Idrija Branka Florjančič.
»Že lani, ko smo imeli podobno zagato v Idriji, smo se pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pozanimali, ali bi lahko opredeljevanje izvedli kako drugače, ker se nam zdi nečloveško, da starejši ljudje, težko pokretni ali celo nepokretni stojijo v vrsti več ur. A pravila ZZZS so jasna. Pacient ima pravico do proste izbire osebnega zdravnika, opredeliti se mora osebno. Mi tako ne moremo reči, da imajo pacienti s takšnimi ali drugačnimi boleznimi prednost, saj bi s tem diskriminirali druge. Žal ne gre drugače kot po vrsti prihoda. Vse, kar smo lahko naredili, je bilo to, da smo skrajšali čakanje pacientov,« je Branka Florjančič pojasnila in poudarila, da zaradi tega nihče ni bil prikrajšan.
V prihodnje še slabše?
Pacienti na Cerkljanskem delijo usodo z drugimi v bolj oddaljenih krajih. »Zdravnikov nimamo, vsi specializanti se po končani specializaciji ne odločijo za delo v ambulantah družinske medicine, zdravnikov na trgu delovne sile ni. Več let se trudimo, da bi pridobili zdravnike – tudi iz tujine, vendar interesa za zaposlitev ni. Potrebovali bi najmanj tri zdravnike specialiste družinske medicine in vsaj toliko specialistov urgentne medicine,« so pojasnili v Zdravstvenem domu Idrija, pod katerega spada tudi zdravstvena postaja v Cerknem. Prepričani so, da bi ustrezno rešitev prinesla le načrtna politika na državni ravni, na ministrstvu in v strokovnih združenjih, z dolgoročnim usmerjanjem študentov medicine v specializacijo družinske medicine in ustvarjanjem pogojev, da bi bila za mlade zdravnike tudi zaposlitev v odročnejših zdravstvenih domovih finančno in karierno privlačna.
Tudi v prihodnost zrejo z veliko mero negotovosti. »V zadnjih nekaj letih smo zaposlili več kot deset specializantov družinske medicine, žal se niso vsi odločili za delo v ambulantah družinske medicine, večina se odloči za delo s skrajšanim delovnim časom. V zadnjih nekaj letih se je upokojilo pet specialistov družinske medicine, spopadamo se tudi z odpovedmi, saj plača zdravnikov v javnem sektorju žal ni stimulativna za ohranitev tovrstnega kadra. Problem je tudi dostopnost do našega območja, naša oddaljenost od večjih središč … Bojimo se, da bi se lahko kadrovska slika ob preobremenjenosti zdravnikov v prihodnje še poslabšala.«
Za tiste, ki bodo ostali brez zdravnika, bodo v Zdravstvenem domu Idrija organizirali dodatno ambulanto za neopredeljene paciente. Delovala bo v Idriji, vanjo se ni mogoče vpisati vnaprej, pacienti se lahko nanjo obrnejo takrat, ko imajo zdravstvene težave in potrebujejo zdravstveno obravnavo.
