Vrsta za vpis pri novi borovniški zdravnici – podobne so se občasno pojavljale tudi v drugih krajih – je sprožila burne odzive v zdravstvu, lokalni politiki in širši javnosti. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ocenila, da je takšno dogajanje nedopustno. V Sloveniji se vsako leto zamenjajo številni zdravniki, je poudarila, ozreti pa bi se bilo treba po dobrih praksah. Borovniško dogajanje je sicer razgalilo dolgoletne težave pri izbiri in menjavi zdravnika, ki so v drugih primerih zgolj manj na očeh.

Del pacientov ostane »zunaj«

Ob trenutni meji za odklanjanje vpisov – občutno je bila znižana v mandatu vlade Marjana Šarca – na novo delujoči družinski zdravniki pogosto ne sprejmejo vseh pacientov predhodnikov. Ob upokojitvah in drugih odhodih specialistov družinske medicine del pacientov ostane brez zdravnika. Odrasli lahko, če v bližini ni prostih zdravnikov, obiskujejo dodatne ambulante za tiste brez zdravnika, ki pa so ponekod prav tako že zasedene. Število prebivalcev brez zdravnika se je s povečevanjem števila družinskih zdravnikov v zadnjem času zmanjševalo, a je še vedno veliko območij, kjer prostih ambulant ni. Izrazito zgoščena so bila doslej ravno v osrednji Sloveniji.

Ob odhodih in prihodih zdravnikov v zdravstvenih domovih ravnajo različno. Nekateri o tem obveščajo na svojih spletnih straneh, drugje pa tega ne razglašajo in so bolniki odvisni od neuradnih informacij. Občasno so prišli na dan tudi primeri, ko so v osnovnem zdravstvu brez zakonske podlage za takšno ravnanje pri vpisovanju dajali prednost ljudem iz iste občine. Na kršenje prepovedi diskriminacije ob takšnih praksah je leta 2023 opozarjal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Hude stiske ljudi, za katere v bližini ni prostih mest, v drugih krajih pa zaradi dajanja prednosti domačinom niso dobrodošli, so večkrat omenjali tudi zastopniki pacientovih pravic.

V zdravstvenem resorju v dogajanje ob vpisih, če odštejemo sporadične kritike vrst pred zdravstvenimi domovi, doslej niso aktivno posegli. Valentina Prevolnik Rupel je po današnji seji vlade poudarila, da bi bila potrebna sprememba dveh zakonov, zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakona o pacientovih pravicah. Po njeni oceni bi bilo smiselno prosto izbiro zdravnika prilagoditi tako, da bi bil ob zdravnikovem odhodu prenos kartotek k novemu zdravniku avtomatski. Naknadno bi se lahko pacient odločil, ali pri novem zdravniku morda ne želi ostati, a te rešitve po ministričinih besedah ni mogoče sprejeti v kratkem času.

Kdo bi imel prednost

Omenjena ideja hkrati še ne razjasnjuje, kateri pacient nekdanjega zdravnika bi imel pri omejenem številu prostih mest prednost pri izbiri na novo zaposlenega specialista. V predlogu lanskih sprememb pravil obveznega zavarovanja je bila predvidena možnost, da bi si resno bolni prebivalci zdravnika izbrali prednostno. V omenjene spremembe možnost prednostne izbire na koncu ni bila vključena. »Tovrstni kriteriji so nujni, vendar jih je po oceni pravne stroke treba opredeliti v zakonu, in ne v podzakonskem aktu,« so nam januarja pojasnili v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V tem primeru gre namreč za urejanje zakonske pravice do proste izbire zdravnika, so izpostavili v ZZZS. 

Kje bodo zmogljivosti širili, kje varčevali

Uredba, s katero je vlada določila letošnje okvire javnega zdravstva, obeta več ambulant v osnovnem zdravstvu. »Pogledali smo potrebe ljudi,« je po seji vlade povedala Valentina Prevolnik Rupel. Nekatera zdravljenja po novem ne bodo več plačana glede na realizacijo oziroma neomejeno. Plačevanje vseh opravljenih zdravljenj lahko vodi v nepotrebne storitve, je odločitev pojasnila ministrica. V primeru prvih pregledov bodo denar, ki bo ostajal ob nedoseganju plana, po drugi strani namenili izvajalcem, ki plan presegajo. Dodatek na ceno prvega pregleda ne bo mogel biti višji od 20 odstotkov osnovne cene pregleda izvajalca. Obenem se cene zdravstvenih storitev znižujejo za odstotek. Z uredbo so med drugim poskrbeli tudi za financiranje nekaterih preiskav in posegov v bolnišnicah, ki so v zadnjem času dobile nove aparature. Skupni prihranki bodo znašali 98,4 milijona evrov, vrednost širitev in boljšega vrednotenja zdravstvenih storitev pa je 20,6 milijona evrov.

Priporočamo