Med ključnimi novostmi ministrstvo v sporočilu izpostavlja uvedbo pripravljalnic za učence, ki ob vključitvi v osnovno šolo še nimajo zadostnega znanja slovenskega jezika. Kot navajajo, gre za pomemben ukrep, s katerim želijo otrokom, ki še ne obvladajo slovenskega jezika, omogočiti boljše pogoje za uspešno šolanje.

K rednemu pouku šele z dovolj znanja slovenščine

Predlog novele zakona o osnovni šoli zato predvideva, da se ob vključitvi učenca v osnovno šolo najprej ugotovi njegovo znanje slovenskega jezika. "Na tej podlagi se določi ustrezna oblika vključevanja, pripravljalnice pa učencem omogočajo intenzivno učenje slovenščine in spoznavanje slovenske kulture. Izvajale se bodo lahko tudi na drugi osnovni šoli, pri čemer bo učencem zagotovljen brezplačen prevoz.

Ko bodo dosegli ustrezno raven znanja slovenščine, se bodo vključili v redni pouk na matični šoli, dodatna jezikovna podpora pa jim bo na voljo tudi v nadaljevanju izobraževanja," so navedli. Kot izpostavljajo, je bilo o nujnosti pripravljalnic doseženo široko soglasje na tretjem strokovnem posvetu o celoviti reformi vzgoje in izobraževanja. Z njihovo uvedbo pa ministrstvo izpolnjuje tudi zavezo iz koalicijske pogodbe.

Jasnejša pravila vzgojnega delovanja

Predlagana ureditev po navedbah ministrstva ne posega v pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti na narodnostno mešanih območjih, kjer se izobraževanje izvaja tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Zanje se, kot napovedujejo, ohranja posebna zakonska ureditev. Paket predlaganih zakonodajnih sprememb po napovedih ministrstva prinaša še druge rešitve, ki sledijo izhodiščem za izboljšanje kakovosti vzgoje in izobraževanja.

Med njimi izpostavljajo uvedbo vsakodnevnega časa za samostojno učenje in opravljanje domačih nalog v okviru razširjenega programa osnovne šole. Pomemben del predlaganih sprememb pa je po navedbah ministrstva namenjen tudi krepitvi strokovne avtonomije učiteljev in ravnateljev. Novela zato prinaša jasnejša pravila vzgojnega delovanja, "med drugim veljavnost vzgojnih opominov tudi ob prepisu na drugo osnovno šolo ter znižanje pogoja za prešolanje s treh na dva vzgojna opomina v obdobju dvanajstih mesecev.

Predvidena je tudi ukinitev ugovora zoper vzgojni opomin," so zapisali. Spremembe se nanašajo tudi na ocenjevanje in napredovanje učencev. "Šole bodo sprejele lastna pravila ocenjevanja, učenec, ki bo ob koncu pouka neocenjen iz treh ali več predmetov, pa bo ponavljal razred.

Nacionano preverjanje ne bo več merilo pri omejitvi vpisa v srednje šole

Predmetne izpite bo mogoče opravljati iz največ dveh predmetov," navaja ministrstvo. Na področju nacionalnega preverjanja znanja novela predvideva, da bodo učenci devetega razreda sami izbrali tretji predmet med obveznimi predmeti osmega in devetega razreda. "Dosežki nacionalnega preverjanja znanja se ne bodo več uporabljali kot merilo pri omejitvi vpisa v srednješolske programe, s čimer se krepi njegova informativna in razvojna vloga."

Med spremembami navajajo še krepitev domoljubne in državljanske vzgoje z izvedbo najmanj enega projekta v okviru razširjenega programa, prilagoditve šolskih obveznosti za učence, ki se ukvarjajo s športom ali umetnostjo, ter natančnejša ureditev izobraževanja na domu.

Spremembe po navedbah ministrstva predstavljajo tudi prve konkretne zakonodajne korake na področjih, ki jih ministrstvo obravnava v okviru strokovnih posvetov o celoviti reformi vzgoje in izobraževanja, uporabljati pa naj bi praviloma začele 1. septembra 2027. Na portalu e-Demokracija so zaenkrat objavljeni predlogi novel zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, zakona o gimnazijah in zakona o višjem strokovnem izobraževanje ter predlog zakona o šolski inšpekciji.

Priporočamo