Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) se zavedajo, da bo predlagan model zahtevnejši od izvedbe dodatnih ur slovenščine, saj predvideva poseben predmetnik, druge izobraževalne vsebine, sistematično spremljanje napredka učencev. Pouk po posebnem predmetniku bodo, kot so povedali, predvidoma izvajali strokovni delavci, ki bodo izpolnjevali pogoje za učitelje slovenskega jezika, za mlajše učence pa učitelji razrednega pouka.

Na MIZM se nadejajo, da bodo po opredelitvi ustreznih strokovnih profilov in normativov za sistemizacijo ter usposabljanjih za poučevanje slovenščine kot drugega jezika lahko ponudili tudi nove zaposlitvene in karierne možnosti učiteljev in motivacijo za delo z učenci priseljenci.

V lanskem šolskem letu je bilo v slovenskih šolah 18.464 učencev priseljencev, kar predstavlja 9,76 odstotka populacije osnovnošolcev. Danes je učenec priseljenec že približno vsak deseti osnovnošolec.

Pojasnili so, da se bo ob vpisu ali vključitvi otrok, ki prebivajo v naši državi in niso domači govorci slovenskega jezika, ugotavljalo otrokovo znanje slovenskega jezika: »Za otroke, za katere se bo ugotovilo, da ne izkazujejo minimalnih standardov znanja slovenskega jezika, se bo izvajal poseben predmetnik, namenjen intenzivnemu začetnemu učenju slovenskega jezika in drugih vsebin, določenih s prilagojenim predmetnikom in navodili za prilagojeno vključevanje učencev, ki niso domači govorci slovenskega jezika.«

V razred le ob zadostnem znanju

Na ministrstvu izvedbo posebnega predmetnika načrtujejo tudi za učence Rome in za otroke, ki se vpisujejo v dvojezične osnovne šole ter osnovne šole s prilagojenim predmetnikom in italijanskim učnim jezikom. Kot so napovedali, bo učenec ob doseganju minimalnih standardov znanja slovenskega jezika nadaljeval izobraževanje v izobraževalnem programu osnovne šole in se bo na podlagi javno veljavnih listin umestil v ustrezen razred.

V primeru, če učenec minimalnih standardov v znanju slovenskega jezika ne bo dosegel, pa se mu bo osnovnošolsko izobraževanje prilagodilo s predmetnikom in skladno z navodili, ki jih bo pripravil zavod za šolstvo. Če šola, v katero bo učenec vpisan, ne bo omogočala prilagojenega vključevanja, bo učenec v tem času obiskoval pouk na najbližji šoli, ki bo izvajala prilagojeno vključevanje.

Na MIZM so pojasnili, da za kandidata, ki zaključi osnovno šolo v naši državi, temeljni pogoj za vpis v gimnazijske, srednje strokovne in srednje poklicne programe ostaja uspešno zaključena osnovna šola. Ob koncu 9. razreda morajo biti ocenjeni iz vseh predmetov, tudi iz znanja slovenskega jezika.

»Strokovni delavci, ki bodo izvajali prilagojeno vključevanje, bodo sprotno spremljali napredek učenca pri znanju slovenskega jezika in oddelčnemu učiteljskemu zboru predlagali, kdaj se lahko učenec ponovno vključi v izobraževalni program osnovne šole. Ponovna vključitev učenca v izobraževalni program matične osnovne šole se bo praviloma izvajala ob začetku ocenjevalnega obdobja,« so pojasnili na ministrstvu.

Preohlapna zakonodaja

Z velikim številom učencev priseljencev se že dolga leta soočajo tudi v Kranju. Pred šestimi leti so v tamkajšnjih osnovnih šolah evidentirali 216 otrok priseljencev, ob začetku lanskega šolskega leta pa že 706 učencev priseljencev, ki še ne obvladajo slovenskega jezika.

Na Mestni občini Kranj (MOK) so v preteklem obdobju večkrat opozorili, da področje vključevanja otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem ni ustrezno sistemsko urejeno in da je zakonodaja preohlapna. MOK je s konkretnimi predlogi, poslanimi na ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje, in vlado, večkrat naslovila pobude za spremembo zakonodaje in financiranja, saj, kot so pojasnili, šole v okoljih z večjim priseljenskim prirastom nosijo bistveno večje breme kot šole drugod po Sloveniji.

»Ne gre toliko za vprašanje priseljevanja kot takega, temveč za vprašanje pravočasnega in kakovostnega vključevanja otrok v šolski sistem. Otrok, ki ne razume slovenskega jezika, zelo težko enakovredno sledi pouku, kar predstavlja izziv zanj, za učitelje in celoten razred,« meni kranjski župan Matjaž Rakovec.

Korak v pravo smer

Na MOK ključne sistemske rešitve vidijo v organiziranem začetnem učenju slovenskega jezika pred vključitvijo v redni pouk, organiziranem učenju slovenščine že v predšolskem obdobju, ustreznem financiranju pripravljalnic in dodatnih ur slovenščine, zaposlovanju medkulturnih mediatorjev na šolah z večjim deležem priseljencev, prilagoditvi kadrovskih normativov glede na dejansko število otrok priseljencev, znižanju normativov za oblikovanje oddelkov, kjer je večje število otrok priseljencev, in hitrejšem vključevanju otrok v izobraževalni proces po prihodu v Slovenijo.

»Le s takšnim sistemskim pristopom bomo lahko zagotovili kakovostno izobraževanje tako za otroke priseljence kot tudi za vse ostale učence,« meni Rakovec. Dejal je, da uvedbo pripravljalnic ocenjuje kot pomemben korak v pravo smer. Po županovih besedah so na njihovo uvedbo v Kranju opozarjali že pred leti, saj so ocenili, da zgolj nekaj dodatnih ur slovenščine ne zadošča za uspešno vključevanje otrok, ki jezika ne poznajo.

»Ob tem poudarjamo, da bodo pripravljalnice uspešne le, če bodo ustrezno organizirane, kadrovsko podprte in financirane. Pomembno je tudi, da bodo omogočale dovolj intenzivno učenje slovenskega jezika in postopno vključevanje otrok v redni pouk, pri čemer ne sme biti ogrožena kakovost pouka za ostale učence,« je povedal Matjaž Rakovec.

Dolgoročna sistemska podpora

Na kranjski občini poudarjajo pomembnost širše obravnave problematike, saj menijo, da gre za sistemski izziv, ki ga zgolj posamezne občine in šole brez ustrezne državne podpore ne morejo učinkovito reševati. Skrbi jih, ker se šole še vedno soočajo s pomanjkanjem sistemskih rešitev, ustreznih kadrovskih virov in financiranja.

»Prihodnji premiki pri obravnavanju problematike bodo v praksi odvisni od dolgoročne sistemske podpore. Šole so namreč vsako leto v negotovosti, ali bodo s strani ministrstva dobile odobritev dodatnih kadrovskih normativov in ur slovenščine v oddelkih z večjim številom otrok priseljencev. Na občini smo zato v vmesnem času sami iskali rešitve in financirali tudi medkulturno mediatorko, ki predstavlja pomemben most med družinami priseljencev in šolami,« so še pojasnili na MOK.

Kje bodo našli sloveniste?

Na šolah po državi že zdaj manjka precej slovenistov, ki pa jih za razliko od določenih poklicev, kjer lahko strokovnjake uvozijo iz drugih držav, iz tujine ni možno privabiti. Na šoli lahko uči učitelj, ki ne samo tekoče, ampak vrhunsko obvlada slovenščino.

Precej študentov in učiteljev slovenščine se danes raje poda na delo v center za slovenščino za tujce, kjer se jim ob poučevanju priseljencev ni treba ubadati še s kapricami staršev učencev v osnovnih šolah, sestavljanjem in popravljanjem šolskih nalog ter množico pravilnikov.

Da mnoge šole nimajo dovolj kadra niti za redni pouk slovenščine, poudarja tudi predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije (ZRPRS) Sašo Božič.​ Sprašuje se, kdo bo sploh lahko po posebnem predmetniku poučeval slovenski jezik še učence tujce.

Božič meni, da je vključevanje tujcev v osnovne šole precej občutljiva tema in da se je treba pri načrtovanju izvedbe pripravljalnic vselej vprašati, kaj je najboljše za otroka.

»Predstavljajte si učenca priseljenca, ki sredi šolskega leta vstopi v deveti razred in ga kljub temu, da ne razume niti besede slovensko, napotimo k pouku biologije. Tam lahko učenec, postavljen v zelo neprijetno situacijo, samo nemočno sedi in sploh ne ve, kaj se od njega pričakuje. Ob tem je močno na udaru tudi njegova samopodoba in težko si je predstavljati, kakšne stiske doživlja,« je pojasnil Božič.

Meni, da bi bilo za omenjenega učenca precej lažje in bolj človeško, če bi imel pred vstopom v razred vsaj neke osnove slovenskega jezika, na katerih bi lahko gradil svoje postopno vključevanje v ustrezen oddelek. Predsednik ZRPRS je ob tem dodal, da se otroci v prvi triadi bistveno hitreje integrirajo v razred v primerjavi s starejšimi učenci, saj so precej bolj dovzetni in odprti za učenje tujih jezikov.

Priporočamo