V Levici so prepričani, da je mestno drevje v Sloveniji še vedno premalo zaščiteno, čeprav ima ključno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb, zagotavljanju zdravega življenjskega okolja in varovanju biotske raznovrstnosti.
"Odrasla drevesa vršijo številne funkcije: blažijo vplive vremenskih pojavov, zmanjšujejo onesnaženost in izboljšujejo kakovost zraka, skrbijo za zadrževanje in kroženje vode, senčijo površine in ob vročinskih valovih hladijo ozračje, predstavljajo habitate za mnoge živalske vrste in podpirajo biotsko pestrost," je v današnji izjavi za medije spomnila poslanka Levice Tatjana Greif.
Njihova vloga pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe pa je po njenih besedah pomembna predvsem za mesta, kot je Ljubljana, kjer se do leta 2050 predvideva dvig poletnih temperatur za 8 stopinj Celzija.
"Čeprav nosijo mestna drevesa simbolni in kulturni pomen v podobi mestne krajine in so tudi gradniki identitete mest, so naša urbana središča pogosto primer slabega ravnanja z drevesi in drevjem, in to kljub temu, da nekatera nosijo naziv svetovno mesto dreves ali pa zelena prestolnica," je opozorila.
Med konkretnimi primeri slabega ravnanja je Greif izpostavila neupravičene posege v obliki nestrokovnega obrezovanja ter prekomerne sečnje dreves in drevoredov ali golosek, pri čemer se ne izvajajo nadomestne zasaditve ali pa so te neustrezne. "Mestna drevesa, drevoredi in zelene površine v mestih nasploh so ogrožene. Zato smo v Levici pripravili predlog zakona, ki bi mestno drevje zaščitil, podobno kot se urbano drevje ščiti v sosednjih državah in drugod po Evropi," je poudarila Greif.
Vsebina členov zakona se nanaša na vzdrževanje drevesnega fonda in njegovo zaščito, pridobitev uradnega dovoljenja za odstranitev drevja na javnih in zasebnih površinah in določitev pogoja nadomestne zasaditve. Zakon med drugim opredeljuje tudi prepovedane posege, predpisuje javno službo za vzdrževanje dreves na območju mestnih občin ter vodenje zelenega katastra.
"Bistveno je, da se drevesna populacija na območju mestnih občin zaščiti pred škodljivimi posegi, zlasti pretirano sečnjo in da je za odstranitev dreves potrebno uradno dovoljenje pristojnega organa. Minister, pristojen za okolje, izda podrobnejši pravilnik o izvajanju tega zakona, ki bo veljal enotno za celo državo in pa metodologijo za vpeljavo zelenega katastra. Nadzorni organ pa je inšpekcija, pristojna za varstvo okolja," je razložila Greif.
Na vprašanje, zakaj so se v zakonu osredotočili predvsem na zaščito dreves v mestnih občinah, pa je poslanka pojasnila, da je razlog v tem, ker so drevesa v teh okoljih najbolj ogrožena, med drugim tudi zaradi onesnaženosti zraka.
Kakšen bo končna usoda zakona v luči dejstva, da za sprejemanje zakonov zaradi prihajajočih parlamentarnih volitev ni več veliko časa, si Greif ni upala napovedati. "Vsekakor upamo, da se ta tematika prebije v ospredje in da se o pomenu same zaščite dreves v urbanem okolju začne širše razpravljati," je sklenila poslanka.
