Kopalna voda v smislu predpisov ni vsaka reka, jezero ali del morja, kjer se ljudje kopajo. Gre za točno določeno območje površinske vode, ki ga je vlada uvrstila na uradni seznam. S tem statusom nastanejo obveznosti rednega spremljanja kakovosti vode, obveščanja javnosti in ukrepanja ob morebitnem onesnaženju.
V Sloveniji je trenutno določenih 49 kopalnih voda, od tega 28 na rekah in jezerih ter 21 na morju. Mednje sodijo naravna kopališča, ki imajo upravljalca in urejeno varstvo pred utopitvami, ter kopalna območja, kjer ni upravljalca ali reševalcev, vendar država prav tako redno spremlja kakovost vode. Skupna značilnost obojih je torej zagotovljen nadzor nad zdravstveno ustreznostjo vode. Za monitoring je pristojna Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), vzorčenje in laboratorijske analize pa izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Vodo na najmanj enem merilnem mestu, praviloma tam, kjer je največ kopalcev oziroma je možnost onesnaženja največja, preverjajo vsakih 14 dni. Na celinskih vodah monitoring poteka med 15. junijem in 31. avgustom, na morju pa med 1. junijem in 15. septembrom.
Kopanje zunaj uradno določenih kopalnih voda sicer ni nujno prepovedano. Toda država na takšnih lokacijah ne izvaja rednega monitoringa, zato kopalci nimajo zagotovila, da je voda mikrobiološko ustrezna, zato na NIJZ kopanje odsvetujejo.
Če se neuradno območje množično uporablja za kopanje, je po oceni NIJZ smiselno čim prej opraviti vzorčenje. Dokler aktualni rezultati niso znani, bi morali obiskovalce jasno opozoriti na negotovost in jim kopanje odsvetovati. Posamezna starejša meritev namreč ne omogoča ocene trenutnega stanja vode, morebitne povišane vrednosti fekalnih bakterij pa so razlog za dodatno previdnost in novo preverjanje. Tveganje za okužbe je po opozorilih NIJZ večje pri otrocih, nosečnicah, starejših, kroničnih bolnikih in ljudeh z oslabljeno odpornostjo. Prav zato ni nepomembno, ali je priljubljeno kopalno območje uvrščeno na uradni seznam. Če ni, lahko na pogled deluje kot urejeno kopališče in ga obiskujejo množice, vendar zanj nista zagotovljena niti redno vzorčenje niti sprotno obveščanje o kakovosti vode.
Razlika med dejansko uporabo jezera in njegovim formalnim statusom se je letos recimo najjasneje pokazala pri Podpeškem jezeru. Na pogled namreč deluje kot urejeno in množično obiskano kopališče, v sistem rednega spremljanja kakovosti vode pa ni vključeno.
Prebavne težave otrok in molk občine
Ko smo v Dnevniku v začetku avgusta poročali o vprašljivi kakovosti vode v Podpeškem jezeru, aktualnih rezultatov mikrobioloških analiz ni bilo. Zadnji javno znani vzorci, odvzeti avgusta lani, so pokazali povišane vrednosti bakterije Escherichia coli (E. coli) in intestinalnih enterokokov, ki so kazalniki fekalnega onesnaženja. Občina je zato kopanje takrat odsvetovala.
Ob našem letošnjem obisku je bila voda izrazito rjava in tako slabo prosojna, da pod gladino ni bilo mogoče videti skoraj ničesar. Kljub temu se je v jezeru kopalo več sto ljudi, med njimi veliko otrok. Več domačinov nam je povedalo, da naj bi imeli nekateri otroci po kopanju in zaužitju jezerske vode prebavne težave. Povezave med njihovimi težavami in vodo brez zdravniških ugotovitev ter laboratorijskih analiz ni mogoče potrditi, toda opozorila so pokazala na temeljni problem: nihče ni vedel, kakšna je kakovost vode, v kateri se dnevno kopa množica ljudi.
Analize je v preteklih letih po naročilu Občine Brezovica opravljalo Javno komunalno podjetje (JKP) Brezovica v laboratoriju na Čistilni napravi Podpeč, ki pa analiz jezerske vode po novem ne opravlja več.
Po našem poročanju je razmere preverjal tudi portal N1. Občina Brezovica in komunalno podjetje sta zanj zatrdila, da pritokov fekalnih voda v jezero ni. Pojasnila sta, da je bilo pred približno desetimi leti okoli jezera zgrajeno kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalne odpadne vode iz okoliških naselij in objektov odvajajo v čistilno napravo. Povišane vrednosti bakterij v lanskih vzorcih pa sta pripisala predvsem naravnim dejavnikom, kot so prisotnost ptic in drugih živali, njihovi iztrebki, padavine ter druge značilnosti vplivnega območja jezera. Poudarila sta tudi, da so poznejša kontrolna vzorčenja pokazala ustrezno kakovost vode. Vendar nista pojasnila, kdo, če sploh, mikrobiološke analize izvaja letos in kakšni so rezultati.
Domačini opozarjajo na izlivanje greznic
Trditev, da fekalnih pritokov v jezero ni, je v nasprotju z navedbami več okoliških domačinov, s katerimi smo govorili. Ti so povedali, da so na zemljiščih v bližini jezera že večkrat opazili kmetijske cisterne, iz katerih naj bi posamezniki izlivali vsebino domačih greznic oziroma druge fekalne odpadke. Njihovih navedb brez ugotovitev pristojnih služb ni mogoče neodvisno potrditi. Toda brez aktualnih analiz, meritev in pregledov tudi občina ne more zanesljivo izključiti fekalnega onesnaženja. To namreč ni nujno posledica neposrednega izpusta v jezero, saj lahko fekalne odpadke ali gnojila z okoliških zemljišč v njegovem neposrednem zaledju proti vodi odnesejo tudi padavine. Domačini domnevno samostojno praznjenje fekalnih odpadkov iz greznic povezujejo tudi z načinom izvajanja javne službe. Redni prevzem in odvoz blata iz obstoječih pretočnih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav je vključen v ceno, ki jo uporabniki plačujejo z mesečnimi položnicami glede na porabo pitne vode. Izvajalec mora storitev zagotoviti najmanj enkrat v treh letih. Če je greznica manjša oziroma se zaradi večje uporabe napolni prej, jo je treba izprazniti tudi zunaj rednega termina. Takšen odvoz lahko pomeni precejšen dodaten strošek. JP Voka Snaga na območju Ljubljane za praznjenje zunaj rednega obdobja recimo zaračuna 162 evrov za odvoz do petih kubičnih metrov greznične vsebine. Zato ni mogoče izključiti, da bi se posamezniki zaradi visokega stroška odločili za nedovoljeno samostojno praznjenje. Ali se je to v okolici Podpeškega jezera res dogajalo, bi morale ugotoviti pristojne službe.
Občino in JKP Brezovica smo vprašali, ali so vsi objekti na neposrednem prispevnem območju jezera priključeni na javno kanalizacijo, koliko jih še uporablja greznice ali male komunalne čistilne naprave ter kako nadzorujejo njihovo praznjenje. Zanimalo nas je tudi, kdaj je bilo kanalizacijsko omrežje nazadnje pregledano, kako izključujejo možnost puščanja ali prelivanja ter ali sta bila seznanjena z navedbami domačinov o domnevnem izlivanju grezničnih vsebin. Odgovorov, tako kot vselej doslej, od občine nismo prejeli, prav tako ne od JKP Brezovica. Na spletnih straneh občine in JKP Brezovica pa še vedno ni nobene informacije o kakovosti vode v Podpeškem jezeru. Stotine ljudi se še naprej v njem kopa vsak dan, ne glede na uradni konec kopalne sezone, saj je september izredno vroč.
In medtem ko so vprašanja o kakovosti vode in nadzoru ostajala brez odgovorov, se je 16. avgusta na jezeru zgodila še smrtna nesreča. Utopil se je 46-letni tuji državljan z urejenim bivanjem v Sloveniji. Po informacijah Policijske uprave Ljubljana je skočil s pomola in ni več izplaval. Našli so ga brez znakov življenja, poskusi oživljanja pa niso bili uspešni. Smrt seveda ni povezana z mikrobiološko kakovostjo vode. Nesreča pa je opozorila na širše vprašanje varnosti na jezeru, ki zaradi urejenih pomolov, stopnic in zelenic daje vtis organiziranega kopališča, čeprav tega statusa nima. Ob njem ni upravljalca kopališča ali reševalca iz vode, kopanje pa je na lastno odgovornost.
Enkrat slaba, drugič dobra novica za kopalce
Podpeško jezero ni edino množično obiskano kopališče zunaj državnega monitoringa. Toda primeri iz Škofje Loke, Medvod in Kranja kažejo, da lahko občine kljub odsotnosti uradnega statusa ravnajo odgovorno do ljudi in same naročijo vzorčenje, objavijo rezultate in ob ugotovljenem onesnaženju opozorijo obiskovalce oziroma jim kopanje odsvetujejo. V občini Škofja Loka so tako letos poleti po dveh vzorčenjih, ki sta pokazali neustrezne rezultate tako na kopališču Puštal kot na Visokem, vzorčenje Poljanske Sore ponovili. Na občini so sicer občane že konec maja seznanili, da jih je direkcija za vode, ki je pristojna za upravljanje voda in vzdrževanje obvodnih objektov, obvestila o povečani nevarnosti na kopališču na Poljanski Sori zaradi poškodovane ribje steze na Puštalskem jezu.
Na območju je veljala začasna omejitev oziroma odsvetovanje kopanja v bližini poškodovane ribje steze, saj je obstajala resna nevarnost poškodb, zagozditve telesa ali utopitve zaradi močnih vrtincev in vodnih tokov ob poškodovanem delu objekta.
Rezultati vzorca, odvzetega 17. avgusta, so bili na kopališču Puštal glede mikrobioloških parametrov skladni, na Visokem pa so, ker je bilo preseženo število bakterij E. coli, kopanje še naprej odsvetovali. Občanom in obiskovalcem naravnih kopališč so na občini ob razkritju rezultatov analize svetovali, da vode ne zaužijejo in se po kopanju oprhajo s čisto pitno vodo.
Brez vzorčenja vode na obleganem izviru
Na priljubljeni plaži v Goričanah v občini Medvode pa so v začetku letošnjega julija laboratorijske analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ob vzorčenju Sore pokazale preseženo število bakterij E. coli, zato so kopanje tam na veliko žalost obiskovalcev odsvetovali. Vnovično vzorčenje ob koncu julija je prav tako obsegalo preverjanje prisotnosti bakterij E. coli in intestinalnih enterokokov, ki so kazalniki morebitnega fekalnega onesnaženja, rezultati analize vode pa so pokazali, da je bila Sora znova primerna za kopanje.
V Javnem zavodu Sotočje Medvode, ki naroča vzorčenja kopalnih vod v občini (ki sicer ne sodijo med uradne kopalne vode v naši državi), so letos v začetku julija naročili tudi analizo Save v Kampu Smlednik v Dragočajni, ki je prav tako priljubljeno kopalno območje v Medvodah. Rezultati so pokazali na skladnost vode z mikrobiološkimi in kemijskimi parametri. Dodatnega vzorčenja na tej lokaciji kasneje niso naročili.
Vzorčenje kakovosti vode poleti ni bilo opravljeno na lokaciji Straža v Spodnjih Pirničah, kjer kopalce vse leto vabi naravno kopališče (edini ohranjeni hipotermalni izvir v Ljubljanski kotlini), ki je zaščiteno kot naravna geološka in hidrološka vrednota državnega pomena.
Upoštevali zanimanje občanov
Prvi letošnji rezultati analiz naravnih kopalnih voda v Mestni občini Kranj konec junija so pokazali, da sta za kopanje primerna Čukov bajer in Kokra pri Kosorepu, medtem ko so na Savi pri Savskem otoku strokovnjaki glede na analizo vode takrat kopanje odsvetovali. Občina je kasneje naročila ponovno vzorčenje in analizo Save, rezultati pa so pokazali, da je bilo onesnaženje posledica kratkotrajnega vpliva obilnejših padavin pred vzorčenjem.
Na občini so pojasnili, da mejne vrednosti prisotnosti enterokokov in bakterije E. coli v drugem vzorcu iz reke Save, ki ga je občina na analizo v NLZOH poslala 7. julija, namreč niso bile več presežene. Poudarili so, da se kakovost vode zaradi vročinskih valov in suše sicer lahko spreminja, zato so kopalce vseeno opozorili, da je odločitev za hlajenje v Savi odgovornost vsakega posameznika.
Ker so na MOK poleti prejeli tudi vprašanja občanov glede kakovosti vode v reki Kokri, je občina preventivno izvedla še dodatno analizo vode pri lesenem mostu v mestnem delu kanjona Kokre. Tudi na tem območju je bila voda glede na analizo za kopanje primerna oziroma skladna s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Kdaj in kako do državnega monitoringa
Nobena od omenjenih kopalnih lokacij kljub množičnemu obisku nima uradnega statusa kopalne vode. Okoljsko ministrstvo smo zato vprašali, kako se posamezno območje uvrsti na državni seznam in zakaj na njem še vedno ni Podpeškega jezera.
Na ministrstvu so pojasnili, da lahko vključitev predlagajo občine, imetniki vodnih pravic, zainteresirane organizacije ali posamezniki. Ministrstvo nato skupaj s strokovno institucijo preveri, ali območje izpolnjuje zakonske in strokovne pogoje.
Množičen obisk sam po sebi ni dovolj. Pogoj velikega števila kopalcev je izpolnjen, če se na območju najmanj trikrat v kopalni sezoni oceni prisotnost vsaj 300 ljudi. Poleg tega mora biti obala primerna za kopanje v dolžini najmanj sto metrov, na območju ne sme biti izpustov odpadnih voda, v njegovem zaledju pa ne virov onesnaževanja, zaradi katerih ustrezne kakovosti vode ne bi bilo mogoče doseči. Vodno telo mora imeti tudi dobro kemijsko in ekološko stanje, vrednosti bakterij E. coli in intestinalnih enterokokov pa ne smejo presegati predpisanih meja.
Poleg tega vložena pobuda še ne pomeni, da bo predlagana lokacija prihodnje poletje vključena v državni monitoring. Območje, za katero je bila pobuda podana letos, bi ministrstvo lahko v program priprave strokovnih podlag uvrstilo najprej leta 2027, pa še to le, če bodo na voljo finančna sredstva. Leto 2027 tako ni napoved začetka rednega vzorčenja, temveč šele najzgodnejši možni začetek preverjanja, ali območje izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa kopalne vode. Ob pozitivni presoji bi moralo ministrstvo predlagati še spremembo uredbe, o kateri bi odločala vlada.
Med območji, za katera je bila pobuda vložena letos, je tudi Podpeško jezero. Na ministrstvu so nam potrdili, da so pobudo za njegovo uvrstitev na seznam kopalnih voda prejeli julija. Kdo jo je vložil, niso navedli, prav tako niso pojasnili, ali je bila podobna pobuda podana že kdaj prej. Tudi po najhitrejšem možnem scenariju se zato državni monitoring na jezeru leta 2027 še ne bi nujno začel – takrat bi se lahko šele začela priprava strokovnih podlag.
Postopek pridobivanja uradnega statusa tako ponuja kvečjemu dolgoročno rešitev, ne odgovarja pa na vprašanje, kdo bi moral za kopalce poskrbeti danes. Primeri Škofje Loke, Medvod in Kranja kažejo, da občinam za naročilo analiz, objavo rezultatov in opozarjanje obiskovalcev ni treba čakati na državni monitoring. Čakanje na morebitno pripravo strokovnih podlag leta 2027 zato ni izgovor, da javnost ne bi bila obveščena o stanju kopalne vode. Na Podpeškem jezeru so se medtem vse poletje kopale množice, ne da bi vedele, kakšna je trenutna mikrobiološka kakovost vode.