Na vroč poletni dan je ob Podpeškem jezeru težko najti prost košček obale. Brisače ležijo druga ob drugi, kopalci zasedajo pomole in stopnice, v vodi pa je več deset ljudi. Med obiskovalci je slišati tuje jezike. Podpeško jezero je od Ljubljane oddaljeno le deset kilometrov, turistične spletne strani pa ga predstavljajo kot priljubljeno točko za poletno osvežitev. Toda pogled na vodo ni prav nič vabljiv. Ob našem obisku je bila izrazito rjava in tako slabo prosojna, da pod gladino ni bilo mogoče videti ničesar. Kljub temu se je v njej kopalo več sto ljudi, med njimi številni otroci. Podatkov o tem, kaj je v vodi, obiskovalci niso imeli.
Rjava barva sama po sebi ni dokaz bakterijskega onesnaženja; lahko je posledica sedimenta, organskih snovi ali vremenskih razmer. Toda prav zaradi videza vode in množice kopalcev bi pričakovali laboratorijsko analizo vode. Te ni. Brez nje ni mogoče vedeti, ali so v vodi povišane vrednosti bakterij, ki bi lahko ogrožale zdravje kopalcev.
Podpeško jezero nima statusa uradne kopalne vode, zato redno spremljanje njegove mikrobiološke kakovosti med kopalno sezono ni predpisano. Na registriranih kopalnih območjih vzorce odvzemajo na štirinajst dni, za Podpeško jezero pa letos ni bila objavljena nobena analiza, na podlagi katere bi bilo mogoče oceniti, ali je voda primerna za kopanje.
Domačini pa so nam povedali, da naj bi imelo več otrok po kopanju in zaužitju jezerske vode prebavne težave. Nekateri sogovorniki se zaradi tega v jezeru ne kopajo več. Povezave med težavami otrok in vodo brez zdravniških ugotovitev ter laboratorijskih preiskav ni mogoče potrditi. Njihove navedbe pa opozarjajo na osrednjo težavo: ob množičnem obisku nihče ne ve, kakšna je mikrobiološka kakovost vode.
Iz JKP Brezovica so pojasnili, da je spremljanje mikrobiološkega stanja vode v preteklih letih naročala občina Brezovica, analize pa so opravljali v laboratoriju na Čistilni napravi Podpeč. JKP Brezovica od 1. januarja letos čistilne naprave in pripadajočega laboratorija nima več v upravljanju, saj sta bila skupaj z izvajanjem javne službe prenesena na novega izvajalca. Podjetje zato analiz vode ne izvaja več in jih po lastnih navedbah niti ne more izvajati.
"Če želi občina spremljanje kakovosti vode nadaljevati, bo morala analize naročiti pri drugem ustrezno usposobljenem izvajalcu," so dodali v JKP Brezovica. Podatkov o tem, ali je bilo vzorčenje letos že opravljeno oziroma ali ga občina načrtuje, v podjetju nimajo. Na odgovor občine še čakamo. V JKP Brezovica so sicer še poudarili, da je kopanje v Podpeškem jezeru, enako kot v jezeru na Rakitni, ves čas na lastno odgovornost. Je pa občina Brezovica okolico uredila s pomoli, stopnicami in pokošenimi zelenicami, zato območje daje vtis urejenega kopališča, čeprav jezero nima upravljalca kopališča niti reševalcev iz vode.
Zadnje meritve pokazale fekalno onesnaženje
Zadnji javno objavljeni rezultati vzorčenja Podpeškega jezera so iz avgusta 2025. Takrat so vzorce odvzeli pri Agenciji Republike Slovenije za okolje in JKP Brezovica. Oba vzorca sta bila neskladna. V enem je bila rahlo presežena vrednost bakterije Escherichia coli, v drugem pa vrednost intestinalnih enterokokov. Obe vrsti bakterij sta kazalnika fekalnega onesnaženja.
JKP Brezovica je zato 22. avgusta lani obiskovalcem kopanje odsvetovalo »do nadaljnjega«. To je še vedno zadnje objavljeno obvestilo o kakovosti vode na spletni strani podjetja. Na njej ni mogoče najti niti poznejše analize, ki bi pokazala, da je voda znova ustrezna, niti obvestila o preklicu opozorila. Iz lanskih rezultatov ni mogoče sklepati, da je voda onesnažena tudi danes. Kažejo pa, da se njena kakovost lahko poslabša in da brez novega vzorčenja trenutnega stanja ni mogoče oceniti. Mikrobiološka kakovost naravnih voda se lahko hitro spreminja, zlasti po močnejšem deževju, ko se v jezero spira voda z okoliških površin.