Evropski jezerski ekosistemi se soočajo z resno biološko grožnjo, ki jo prinaša invazivna školjka kvaga (Dreissena bugensis). Medtem ko se vrsta hitro širi po srednjeevropskih vodah, strokovnjaki opozarjajo, da k širitvi precej prispevajo kopalci in ljubitelji vodnih športov. Biologi pri tem pozivajo k doslednemu pranju in popolnemu sušenju kopalk in opreme, po vsakem obisku jezer Le tako lahko učinkovito preprečimo prenos v doslej neokužene vode.
Školjka, katere avtohtoni habitat je porečje Črnega morja, se je prek mednarodnega ladijskega prometa in turizma že močno zasidrala v Evropi. Povečane populacije so najprej prizadele bavarska jezera, nedavno pa so njeno prisotnost potrdili tudi v neposredni bližini Slovenije, v koroških jezerih v sosednji Avstriji. Zaradi bližine in čezmejne priljubljenosti teh turističnih destinacij obstaja izjemno visoko tveganje za prenos v slovenska vode, vključno z Blejskim in Bohinjskim jezerom.
Ekologi opozarjajo na izjemno reproduktivno sposobnost te vrste, ki omogoča njeno invazivnost. Posamezen osebek lahko skozi skoraj celotno leto proizvede do tisoč potomcev. Njihove ličinke pa so mikroskopske velikosti in prosto lebdijo v vodnem stolpcu, kar jim omogoča neopazno pritrjevanje na porozne materiale in opremo.
Turisti kot prenašalci
Glavni razlog za sekundarni prenos med nepovezanimi jezeri in rekami so namreč postali turisti. Mokre kopalke, brisače, neoprenske obleke, deske za supanje in napihljiva plovila nudijo idealno vlažno mikroklimo, v kateri lahko ličinke preživijo pot do naslednjega jezera. Pogosta poletna praksa večkratne uporabe neopranih in vlažnih oblačil za kopanje tako ne predstavlja zgolj higienskega, temveč resen okoljski problem.
Za razliko od avtohtonih vrst se školjka kvaga izjemno agresivno pritrjuje na vse trde podlage – od kamnin in lesenih pomolov do trupov plovil. Združujejo se v masivne kolonije, ki lahko v kratkem času prekrijejo celotno dno jezera.
Ta proces, znan kot bioobraščanje, spreminja kemično sestavo vode in dramatično zmanjšuje količino fitoplanktona, ki je osnova prehranjevalne verige. S tem neposredno ogrožajo preživetje lokalnih ribjih vrst in drugih endemičnih vodnih organizmov. Poleg ekološke škode povzročajo tudi znatne gospodarske izgube, saj mašijo cevi črpalnih sistemov, uničujejo vodovodno infrastrukturo in zvišujejo stroške vzdrževanja vodnih objektov.
Zajezitev širjenja
Za zajezitev nadaljnjega širjenja naravovarstveniki pozivajo k preventivnemu ravnanju pri obiskanju naravnih kopališč. Osnovni zaščitni ukrep vključuje temeljito pranje kopalne opreme z vodo iz pipe takoj po uporabi.
Ključnega pomena pri preprečevanju prenosa pa je popolna osušitev vse opreme. Raziskave so namreč potrdile, da ličinke školjke kvaga nimajo mehanizmov za zadrževanje vlage in ne morejo preživeti popolne izsušitve. Ob menjavi vodnega telesa je striktno upoštevanje pravila operi in posuši najučinkovitejše in najcenejše orodje za zaščito biotske raznovrstnosti evropskih celinskih voda.
Zebrasta školjka (Dreissena polymorpha), ki je sorodna, se je pred časom v Blejskem jezeru že pojavila.
