Pod okriljem zavoda za šolstvo so se na Brdu pri Kranju natanko teden dni pred 1. septembrom, ko se bodo po državi znova oglasili šolski zvonci, tradicionalno zbrali predstavniki vodstev vrtcev, osnovnih in srednjih šol, dijaških domovih in glasbenih šol. Poudarek letošnje dvanajste konference ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov je bil na vzgojnem delovanju za kakovostno vzgojo in izobraževanje.
Rdeča nit srečanja je bila misel, da se šola ne gradi le s standardi znanja, dosežki in didaktičnimi priporočili, ampak tudi z odnosi in vrednotami. V okviru zavoda za šolstvo so spomnili, da živimo v času hitrih sprememb, digitalne preobrazbe, umetne inteligence, vprašanj duševnega zdravja otrok in mladih, spreminjajočih se družbenih odnosov, kadrovskih izzivov in vse večjih pričakovanj javnosti, vse to pa šole postavlja pred nove naloge.
Več časa za učence, manj časa za obrazce
Minister za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) Borut Rončević je med svojo predstavitvijo ključnih usmeritev ministrstva na področju vzgoje in izobraževanja ter novosti pred začetkom šolskega leta 2026/2027 večinoma zgolj ponovil splošna stališča iz koalicijske pogodbe, medtem ko konkretnih rešitev za napovedane izzive v šolstvu ni ponudil.
»Šola mora učence učiti, kako misliti, ne kaj misliti. Njene ključne naloge so posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih in aktivnih državljank in državljanov,« je svoje besede ponovil minister. Vnovič je napovedal tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in mature ter ob tem poudaril, da ne gre za njuno odpravo.
Zatrdil je, da NPZ in matura ostajata pomembna instrumenta spremljanja kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema in zagotavljanja primerljivih standardov znanja. »Cilj reforme ne bo zniževanje standardov, ampak njihova posodobitev, pri čemer bo preverjanje znanja poleg vsebinskega znanja v večji meri ovrednotilo tudi sposobnost razumevanja, uporabe znanja in kritičnega presojanja,« je dejal minister.
V nagovoru ravnateljem je med drugim znova izpostavil tudi, da prihodnosti naše države ne določajo samo naravni viri ali geografska lega, temveč predvsem znanje ljudi. Dejal je, da je ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino eno ključnih razvojnih ministrstev, njegova naloga pa je ustvarjati pogoje, da bo Slovenija ostala in se krepila kot družba znanja, ustvarjalnosti, odgovornosti, ambicioznosti in priložnosti.
Zamolčana tema
Za novinarje si novi šolski minister tudi tokrat ni vzel časa, mudilo se mu je v državni zbor. V ogenj pred sedmo silo so organizatorji srečanja ravnateljev napotili direktorico zavoda za šolstvo Jasno Rojc, slednja pa je morala pojasnjevati tudi skupno akcijo MIZM in ministrstva za obrambo, ki bosta prvošolce in dijake prvih letnikov srednjih šol ob začetku šolskega leta obdarila z izvodom ustave Slovenije ter prvošolce tudi s slovensko zastavico.
Po njenih besedah se sicer od izobraževalnih zavodov, šol, vrtcev in drugih ustanov pričakuje, da otroke in mladostnike pripravijo na prihodnost, ki je vse manj predvidljiva. »Živimo v družbi, ki se nenehno spreminja in nas zato vedno znova postavlja pred nove izzive. Skupaj z okoljem se spreminja in razvija tudi področje vzgoje in izobraževanja. Prav zaradi njegove vpetosti v sodobno družbo spremembe niso več vprašanje izbire, ampak postajajo nujen del delovanja vsakega vzgojno-izobraževalnega zavoda.«
Rojčeva je pojasnila, da je ob vse večjih pričakovanjih in zahtevah vloga vodij še posebej pomembna, saj se od njih pričakuje, da so zgled in oseba z integriteto, ki zna usklajevati različna pričakovanja, prevzemati odgovornost ter voditi skozi proces spreminjanja in razvoja. »Od načina vodenja je pogosto odvisno, ali bodo novosti in spremembe razumljene kot dodatna obremenitev ali kot priložnost za razvoj, izboljšanje in skupno rast,« je poudarila direktorica zavoda za šolstvo.
Nove faze kurikularne prenove
Med ključnimi dejavnostmi, ki bodo v ospredju razvojnega dela zavoda za šolstvo v prihodnjem šolskem letu, je Jasna Rojc izpostavila kurikularno prenovo, ki jo pod okriljem zavoda sicer soustvarjajo že več let. Povedala je, da prenova postopoma vstopa v prakso z uvajanjem prenovljenega kurikula za vrtce, medtem ko bodo uvajanje znanj v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju začeli v prihajajočem šolskem letu in proces zaključili čez tri leta oziroma v šolskem letu 2029/2030.
Z letošnjim 1. septembrom se bo začela uporabljati tudi osvežena novela zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki prinaša nekatere novosti na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami ter tudi v postopkih usmerjanja. Spremembe sledijo cilju krepitve vključujočega izobraževanja, v noveli pa je med drugim določeno, da lahko šola otroku z zaznanimi učnimi težavami nudi pomoč takoj, znotraj šole, brez čakanja na komisijo in odločbo.