»Šola ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije, učencev pa se ne uči, kaj morajo misliti, ampak kako misliti,« poudarja novi šolski minister Borut Rončević. Njegov nabor pretežno akademskih izkušenj je osupljiv: v preteklosti se je med drugim preizkušal v vlogah profesorja, dekana, direktorja inštituta, vodje direktorata in šefa oddelka na občini. Svoja raziskovalna področja je večkrat razvijal tudi v tujini, ob tem pa je pod okriljem študije, ki je potekala za potrebe evropske komisije, dodobra analiziral tudi sistem financiranja investicij na področju celotne šolske vertikale.
Sum konflikta interesov
Bil je eden ključnih akterjev vzpostavljanja vzporednega omrežja zasebnih fakultet z državnimi koncesijami. V času, ko je vodil direktorat za visoko šolstvo, je fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ), s katero je bil lastniško povezan in bil njen dekan, prejela pomemben delež razpisanih javnih sredstev. Nacionalni preiskovalni urad je zaradi suma konflikta interesov leta 2014 na specializirano državno tožilstvo vložil ovadbo zoper Rončevića in takratnega ministra Žige Turka. Obtožnemu predlogu omenjenega tožilstva so sledili procesni zapleti glede pristojnosti sodišča, tožilstvo pa je štiri leta kasneje obtožni predlog umaknilo. Kaznivo dejanje Rončeviću in Turku ni bilo dokazano.
Novi minister se podpisuje tudi kot redni profesor sociologije na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in znanstveni svetnik v novomeškem javnem raziskovalnem zavodu Rudolfovo. Omenjeni projekt je vlada Janeza Janše ustanovila tik pred volitvami leta 2022 in mu namenila milijonska javna sredstva, znanstvena skupnost in raziskovalne organizacije pa so ob tem opozarjali, da gre predvsem za ustvarjanje novih strankarskih omrežij na račun javnega denarja.
Napoved o financiranju zasebnih vrtcev
Med prednostnimi nalogami ministrstva je Borut Rončević napovedal financiranje zasebnih vrtcev in šol, s čimer bodo, kot je poudaril, zagotovili svobodo odločanja o vzgojnih pristopih otrok. Za dvig ugleda učiteljskega poklica, se bo, kot je poudaril, zavzel tudi z ustanovitvijo učiteljske zbornice, ki bo imela večjo vlogo pri oblikovanju šolske politike. Za otroke migrante bo poskrbel s pripravljalnicami za hitro in učinkovito integracijo v sistem, v osnovne šole pa bo uvedel tudi več digitalizacije, informatike, finančno pismenost in podjetništvo. Precej prahu je dvignila napovedana reforma nacionalnega preverjanja znanja in mature, ki po ministrovih besedah ne bo temeljila na ukinitvi mehanizmov, ampak je nujna prenova potreba za posodobitev standardov znanja.
Močno je odmevala tudi Rončićeva napoved revizije učnih načrtov, saj je znano, da je minula vlada pod okriljem strokovnih zavodov in strokovnega sveta v preteklem letu sprejela več kot 200 novih učnih načrtov. Pri tem je sodelovalo več kot 900 strokovnjakov z različnih področij, v praksi pa bodo številni novi učni načrti zaživeli že z novim šolskim letom. Ministrova prva proračunska poteza je bila ustavitev načrtovanega javnega naročila za nacionalni dostop do generativne umetne inteligence. Skeptiki menijo, da ne gre za proračunsko disciplino oziroma odgovorno upravljanje javnega denarja, ampak da bo zaradi napovedanega varčevanja težko dolgoročno slediti državam, ki v tehnologijo umetne inteligence intenzivno vlagajo.
»Simbol privatizacije javnega izobraževanja«
Najglasnejši kritiki iz Levice so v povezavi z Rončevićem ogorčeni, ker »je desna koalicija resor, ki bi moral braniti javno šolstvo, avtonomijo znanosti in enake možnosti za vse, prepustila človeku, ki že vrsto let simbolizira privatizacijo javnega izobraževanja, klientelizem in politično podrejanje institucij«. Opozarjajo na »vnašanje političnega domoljubja in specifičnih, konservativnih vrednostnih sistemov v učne načrte osnovnih in srednjih šol«, saj menijo, da »namerava desnica pod krinko odpravljanja ideoloških pritiskov izvesti prav to – ideološko indoktrinacijo najmlajših in prilagajanje zgodovinske ter družboslovne resnice strankarskim potrebam desnega pola. Napovedali so tudi, da ne bodo dopustili, da se ministrstvo spremeni v bankomat za financiranje zasebnih fakultet in inštitutov, ustanovljenih po strankarski liniji SDS, ter da se v šolske kurikule tihotapijo zgodovinski revizionizem in ideološke teme.
Po slabih treh mesecih opravljanja pomembne vodstvene funkcije je za sodbo Rončeviću kot ministru vsekakor prezgodaj. Rdečo nit njegovega zgoščenega programa je mogoče povzeti v geslu »več časa za učence, manj časa za obrazce«, o tem, ali gre zgolj za populistično obljubo ali pa bo njena verodostojnost res zaživela v praksi, pa bo pokazal čas. Šolniki si ob dejstvu, da so bili minuli nastopi Boruta Rončevića v javnosti večinoma precej pavšalni in brez konkretnih odgovorov na izzive v šolstvu, vsekakor ne želijo še enega ministra, ki bo le napovedoval osvežitve. Novinarjem se je novi minister doslej rad izognil z »opravičilom«, da se mu mudi v državni zbor, zato pred torkom, ko se bodo po državi spet oglasili šolski zvonci, ostajajo odprta številna pereča vprašanja. Mnoge ravnatelje skrbi, da bodo na koncu kadrovsko močno izčrpane šole ostale same s kopico težav in bodo morali izzive reševati sami.
