Poslanci so danes na tajnem glasovanju, za izvolitev je potrebnih 46 glasov, izbrali dva od treh podpredsednikov državnega zbora. To sta postala Danijel Krivec iz vrst SDS in Franc Križan iz vrst Demokratov. Krivec je na tajnem glasovanju prejel 84 glasov podpore, štirje poslanci so glasovali proti. Križan pa je prejel še nekoliko več podpore, kar 86 glasov, proti sta bila dva.
Tretjega podpredsednika ali podpredsednico DZ niso izvolili, saj še ni jasno, katera bo največja opozicijska poslanska skupina, ki ji pripada eno podpredsedniško mesto. Pred tajnim glasovanjem o obeh kandidatih je predsednik DZ Zoran Stevanović poslanke in poslance še prosil, naj glasovnic tokrat ne označujejo na kakršen koli način. Spomnimo, pri tajnem glasovanju za predsednika DZ, na katerem je bil z 48 glasovi izvoljen Stevanović, je bil del glasovnic označen s tremi različnimi simboli, kar je sprožilo polemike o tem, da gre za nedopusten poseg v pravice poslancev in z ustavo zagotovljeno svobodo poslanskega mandata.
Kdo sta nova podpredsednika?
Nova podpredsednika DZ sta tako danes postala Danijel Krivec (SDS) in Franc Križan (Demokrati). Krivca so za kandidata predlagali poslanci SDS, pod Križanovo kandidaturo pa so se podpisali poslanci Demokratov in Resnice.
V obrazložitvi Krivčeve kandidature so poudarili, da je bil podpredsednik DZ že v preteklem mandatu in delo uspešno opravljal. Pred tem je bil trikrat župan občine Bovec, v občini je deloval tudi kot poveljnik občinske civilne zaščite, v DZ pa je bil prvič izvoljen leta 2004 in nato na vseh naslednjih parlamentarnih volitvah. V enem od mandatov je bil tudi vodja poslanske skupine, so navedli. »Ne išče konfliktov, ne žuga, zna umiriti zadeve. Njegovo umirjenost, nekonfliktnost, povezovalnost in tudi nesebično delo za sočloveka poznajo sokrajani, ki so mu leta 2017 podelili naziv častnega občana občine Bovec,« je v predstavitvi kandidature na seji DZ poudarila vodja poslancev SDS Jelka Godec. Izpostavila je še njegove bogate poslanske izkušnje ter poznavanje poslovnika državnega zbora in parlamentarne prakse.
V predlogu Križanove kandidature pa so navedli, da ima 37 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, med drugim je bil član uprave Loterije Slovenije in direktor Slovenske turistične organizacije. Vodil je tudi več velikih poslovnih sistemov doma in v tujini. Po njihovih navedbah kandidat izpostavlja, da prihaja iz stranke, ki zagovarja spoštovanje različnosti, kulturo dialoga ter profesionalnost in strpnost. Stavi na sodelovanje in povezovanje ter bo z lastnim zgledom in delom na mestu podpredsednika te vrednote poskušal vnesti v slovenski družbenopolitični prostor, so zapisali.
»Takšna pot človeka nauči marsičesa, odgovornosti za sprejete odločitve, spoštovanja časa, sposobnosti usklajevanja različnih interesov in predvsem tega, da rezultatov ni brez reda, dialoga in jasnega cilja,« je v predstavitvi dejal poslanec Demokratov Tadej Ostrc. Po njegovih besedah je Križan v javnosti prepoznan kot človek mirnega nastopa, življenjske zrelosti in spoštljive komunikacije. »V času, ko je javni prostor pogosto preveč nestrpen, prehiter in razdeljen, so takšne osebne lastnosti še posebno pomembne. Državni zbor potrebuje ljudi, ki znajo razpravo voditi odločno, a dostojanstveno, ki znajo spoštovati pravila, ne da bi pri tem pozabili na ljudi, ki razumejo, da moč institucije ni v glasnosti, ampak verodostojnosti,« je dejal. »Ko govorimo o kandidatu za podpredsednika državnega zbora, ne iščemo človeka za politični spektakel, iščemo človeka, ki bo znal prispevati k temu, da bo državni zbor deloval urejeno, spoštljivo in učinkovito, iščemo človeka, ki bo poznal pomen procedure, a tudi pomen dialoga,« je še izpostavil.
V predstavitvah stališč poslanskih skupin je oba kandidata podprla tudi Resnica, v Svobodi in SD pa so bili kritični do tega, da se ključna kadrovska vprašanja rešujejo, še preden je jasno, kdo bo v koaliciji in kdo v opoziciji. Ob tem so tudi opozorili na sprenevedanje strank desnice, ki da ne priznajo, da je koalicija že dogovorjena. »V veliki zadregi se sprašujemo, zakaj desne stranke že tedne zavajajo javnost z navedbami, da prihodnje koalicije še ne sestavljajo. Ne razumemo, zakaj je prvak Janez Janša po včerajšnjih posvetovanjih s predsednico republike dejal, da v tem trenutku ne sestavljate vlade,« je poudaril poslanec SD Luka Goršek. Dodal je, da morda vseeno lahko ponudijo odgovor na vprašanje, »zakaj toliko laži, sprenevedanja in zavajanja«. »Ker iz sramu pred lastnimi volilkami in volilci ustvarjajo nove laži, da bi prikrili prelomljene obljube,« je navedel.
Obstrukcija Svobode, SD, Levice in Vesne
Na začetku seje je bilo na dnevnem redu glasovanje o predlogu odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ, ki so ga poslanke in poslanci s 85 glasovi za potrdili soglasno. S tem so ustanovili tri odbore, in sicer do ustanovitve vseh delovnih teles. Ustanovljeni so bili odbor za zadeve EU, odbor za zunanjo politiko in skupni odbor.
V poslanskih skupinah Svobode, SD ter Levice in Vesne so pojasnili, da ustanovitev omenjenih delovnih teles podpirajo, saj so se zanjo zavzeli že na posvetu začasnih vodij poslanskih skupin pred ustanovno sejo DZ. So pa bili kritični do strank desne sredine, ki so nasprotovale ustanovitvi teh delovnih teles na ustanovni seji DZ, zdaj pa se jim je z ustanovitvijo tako mudilo, da niso izpeljali niti predvidenega posveta z vodji poslanskih skupin pred sejo kolegija predsednika DZ. Ta je bila sprva predvidena za danes, nato pa so jo minuli petek sklicali že za ponedeljek. Ob tem so izrazili tudi nasprotovanje na kolegiju sprejeti razdelitvi predsedniških in podpredsedniških mest med poslanske skupine. Kot so opozorili, razdelitev ne sledi rezultatom volitev. Po prvotnem predlogu bi namreč dve predsedniški mesti pripadli SDS, eno pa Svobodi.
V Svobodi, SD ter Levici in Vesni so tako vložili zahtevo za ponovno odločanje o odločitvi kolegija, ki je v ponedeljek sprejel sklep o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov teh delovnih teles. A z zahtevo niso uspeli, saj je odločitev kolegija potrdilo 49 poslancev, 36 jih je bilo proti.
Omenjene poslanske skupine so zato nadaljevanje te točke in s tem sejo obstruirale. Kot je v izjavi za medije po odhodu iz parlamentarne dvorane dejal Borut Sajovic (Svoboda), predsednik DZ ne spoštuje rezultata volitev, »hkrati pa obstaja v DZ koalicija, ki pa se na neki način skriva, zato pri tem ravnanju v poslanski skupini Gibanja Svoboda ne želimo sodelovati, da sporočimo in pokažemo ljudem, da njihovo voljo spoštujemo«. Ocenil je tudi, da bo nekdo, ki ne pozna poslovnika, težko kredibilno vodil »to pomembno ustanovo«.
DZ je tako z 49 glasovi za in nobenim proti za predsednico odbora za zadeve EU imenoval poslanko Ivo Dimic (NSi, SLS in Fokus), za podpredsednici pa Marjeto Šmid (NSi, SLS in Fokus) in Teo Košir (Demokrati). Odbor za zunanjo politiko bo vodil Franc Breznik (SDS), za podpredsednika so imenovali Aleksandra Gungla (NSi, SLS in Fokus) in Nedeljka Todorovića (Resnica). Začasnemu skupnemu odboru bo predsedoval Zvonko Černač (SDS), za podpredsednico pa so imenovali Barbaro Levstik Šega (Demokrati).
