Torej: Gibanje Svoboda bi ta čas na volitvah prejelo 29,3 odstotka (opredeljeni!) glasov, pred mesecem dni pa je za to stranko glasovalo 28,7 odstotka udeležencev volitev. Slovenska demokratska stranka ima trenutno 27,9-odstotno podporo med opredeljenimi, na volitvah pa je prejela enako, 27,9-odstotno podporo. Volilna preferenca Nove Slovenije med opredeljenimi volilci (v anketi jo moramo navajati kot stranko in ne kot članico kandidatne liste NSi-SLS-Fokus, ki so jo oblikovali za volitve 22. marca) je 8,7 odstotka, lista pa je na volitvah zbrala 9,3 odstotka glasov. Najbolj so v zadnjem mesecu dni glede na volilne izide izgubili Logarjevi Demokrati in Resnica, oboji po nekaj več kot odstotno točko. Devet odstotkov volilcev Demokratov bi danes glasovalo za SDS, 7 odstotkov za NSi, 20 odstotkov marčevskih volilcev Resnice pa se je v anketi zateklo med neopredeljene.
Z izidi volitev je zadovoljna le ena petina polnoletnega prebivalstva. Nadpovprečno zadovoljni so volilci, ki so na parlamentarnih volitvah glasovali za Resnico. Ena tretjina teh volilcev je zadovoljna z izidi, rezultat pa ne preseneča, saj gre za stranko, ki se ji je uspelo prebiti v državni zbor. Izstopa tudi delež z izidi volitev zadovoljnih volilcev SDS, ki znaša 28 odstotkov. Po drugi strani je z izidi volitev zadovoljnih le 10 odstotkov tistih, ki so 22. marca glasovali za listo Levice in Vesne, 11 odstotkov volilcev SD in 21 odstotkov volilcev GS.
SDS in Gibanje Svoboda ohranjata visoko stopnjo volilne podpore glede na nedavne parlamentarne volitve. V primeru SDS je ta stopnja 90-odstotna, v primeru GS pa bi 87 odstotkov volilcev te stranke ponovilo svojo volilno izbiro. Nekaj manj zveste volilce imajo tudi socialdemokrati, volilci drugih strank pa bi se v večjih deležih preselili drugam. Za glasovanje za skupno listo NSi, SLS in Fokus, če bi znova nastopila na volitvah, bi se odločilo 65 odstotkov volilcev NSi, Demokrati ohranjajo 72-odstoten delež svojih volilcev, Levica 73-odstotnega, Resnica pa 63-odstotnega.
Zaradi slabših volilnih preferenc Demokratov in Resnice je tudi hipotetična sestava parlamenta nekoliko drugačna od nedavno izvoljene. Če bi bile volitve danes, bi GS, SDS in NSi ohranili število mandatov z volitev, Logarjevi Demokrati in Resnica bi po enega poslanca izgubili, SD in Levica pa bi po en mandat pridobili. Razmerje med levimi in desnimi bi bilo izenačeno pri 42:42 mandatov in bi bilo komaj kaj bolj ugodno za prihodnjega mandatarja vlade od današnjega.
Ker so bili volilni izidi 22. marca takšni, da obema političnima taboroma otežujejo oblikovanje trdne vlade, smo v anketo Vox populi vključili tudi vprašanje, kaj naj v tej situaciji naredijo parlamentarne stranke. Največ vprašanih, 29,4 odstotka, jih je menilo, naj sestavijo desnosredinsko vlado SDS, NSi-SLS-Fokus in Demokratov ob čim širši parlamentarni podpori. Za takšno vlado se je zavzelo 72 odstotkov volilcev SDS z zadnjih volitev, 60 odstotkov volilcev trojčka okoli NSi in 47 odstotkov tistih, ki so pred mesecem dni glasovali za Demokrate Anžeta Logarja.
Druga najpogosteje omenjena možnost so predčasne volitve, ki jih je predlagalo 21 odstotkov vprašanih, med njimi pa nadpovprečno izstopajo tisti, ki so marca glasovali za Levico in Vesno (37 odstotkov), SD (32 odstotkov) in GS (30 odstotkov).
Razcepljena Resnica in Demokrati
Pričakovanje, da naj stranke postavijo levosredinsko vlado GS, SD, Levice in Vesne s čim širšo parlamentarno podporo, zastopa 17,9-odstoten delež udeležencev volitev. Nekaj manj podpore, 16,3 odstotka, ima predlog za oblikovanje levo-desne vlade, dobrih 12 odstotkov vprašanih pa se je zavzelo za sestavo tehnične vlade.
Volilci Resnice, ki nastopa kot jeziček na tehtnici v koalicijskih kombinacijah, so s 26 odstotki najbolj naklonjeni mešani, levo-desni koaliciji, po 21 odstotkov pa jih zagovarja levosredinsko oziroma desnosredinsko koalicijo. Niti eden ni za predčasne volitve, med volilci Demokratov Anžeta Logarja pa je takih le 4 odstotke. Marčevski volilci Demokratov se, kot že navedeno, pretežno (46 odstotkov) zavzemajo za vstop v desnosredinsko vlado, a jih ena četrtina tudi meni, da bi morale stranke oblikovati mešano vlado, ena petina pa, da bi stranke morale oblikovati tehnično vlado.
Zdi se, da podražitve naftnih derivatov vplivajo na odnos javnosti do dela vlade, ki sicer opravlja tekoče posle. Delež ljudi, ki menijo, da je vlada uspešna, znaša 43,4 odstotka, kar je za tri odstotne točke slabši rezultat, kot so ga izmerili prejšnji mesec. Delež ocen, da je vlada neuspešna, pa je znova segel čez polovico in znaša 53,4 odstotka.
