Kras po navedbah raziskovalcev obsega več kot petino svetovnega kopnega, kraška voda pa je vir pitne vode za več kot milijardo ljudi. Jame in kras so pomembni tudi zaradi biotske raznovrstnosti, naravne in kulturne dediščine ter zapisov o podnebju in zgodovini Zemlje. Hkrati so kraški sistemi zaradi svojih značilnosti posebej občutljivi na onesnaževanje in druge človekove vplive.
"Mednarodni dan ni cilj, ampak začetek. Je priložnost, da se večje zavedanje o kraškem svetu spremeni v večje razumevanje, odgovornost in njegovo varovanje," je ob prvi obeležitvi poudarila krasoslovka Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
Pobuda za mednarodni dan je nastala v okviru Mednarodne speleološke zveze (UIS), ki je leta 2021 razglasila mednarodno leto jam in krasa ter z njim želela povečati prepoznavnost kraškega sveta in opozoriti na pomen njegovega raziskovanja in varovanja. Zupan Hajna, ki je zvezo med letoma 2022 in 2025 vodila kot prva ženska, si je razglasitev mednarodnega dne zastavila za enega ključnih ciljev svojega mandata.
V okviru UIS je vodila pripravo predloga in strokovnih utemeljitev ter pridobivanje mednarodne podpore. Pobudo je nato formalno prevzela Slovenija ter jo v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco, pristojnim ministrstvom in stalno slovensko delegacijo pri Unescu v Parizu vodila skozi postopke do razglasitve na Generalni konferenci Unesca leta 2025. Mednarodni dan bomo tako vsako leto zaznamovali 13. septembra.
Da prva svetovna obeležitev poteka prav v Sloveniji, ni naključje. Slovenija ima več kot 200-letno tradicijo raziskovanja krasa in velja za eno od zibelk krasoslovja. Kras obsega približno polovico njenega površja, v slovenskem jamskem registru pa je trenutno evidentiranih okoli 16.400 jam. Prav na območju planote Kras so zgodaj sistematično preučevali značilne kraške pojave, pomembno središče raziskovanja je skozi stoletja postala Postojna, kjer deluje Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
Vse podzemne jame na območju Slovenije so naravne vrednote državnega pomena in naravno javno dobro, so ob tej priložnosti poudarili na ministrstvu za okolje in prostor, ki je letos začelo sklepati prve pogodbe o skrbništvu podzemnih jam. Z njimi država formalno ureja status skrbnikov v skladu z zakonom o varstvu podzemnih jam za jame, urejene za turistični obisk in določene z odredbo o skrbništvu podzemnih jam.
Kot so zapisali na ministrstvu, želijo s sklenitvijo pogodb zagotoviti ohranitev jamskega okolja tudi v jamah, urejenih za turistični obisk, in hkrati omogočiti kakovosten obisk, ki bo prispeval k ozaveščanju o izjemnosti in pomenu jamskega okolja.
Praznovanje spremlja večdnevna mednarodna znanstvena konferenca v Postojni, na kateri strokovnjaki z različnih koncev sveta razpravljajo o raziskovanju in varovanju krasa, kraških vodonosnikih ter trajnostnem upravljanju kraške dediščine. Osrednja slovesnost je v soboto potekala v Postojnski jami. Dogodki potekajo pod častnim pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar in pokroviteljstvom Unesca.
