Slovenski turizem letošnje poletje ne doživlja dramatičnega upada, kot bi ga glede na geopolitične razmere morda pričakovali. Nasprotno – večina destinacij poroča o dobri ali celo rekordni sezoni. Toda pod površjem se dogaja pomembna sprememba. Struktura gostov se spreminja hitreje kot kadar koli v zadnjih letih. Nekateri trgi, ki so bili še pred nekaj leti med najpomembnejšimi, so skoraj izginili, druge pa nadomeščajo evropski in ameriški obiskovalci. To spremembo zelo dobro vidi Postojnska jama. Zaradi skoraj pol milijona organiziranih obiskovalcev letno velja za eno najboljših meril svetovnih turističnih tokov, zato tam spremembe zaznajo hitreje kot marsikatera druga destinacija.
Predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjan Batagelj pravi, da se je leto kazalo kot zelo obetavno. Do marca so napovedi, predvsem z azijskih trgov, napovedovale izjemno sezono. »Vse je potekalo tako, kot bi moralo. Potem pa se je vse skupaj sesulo. Gostje niso več mogli prihajati, ko pa so se začeli vračati v Evropo, so ta del Evrope pogosto izpustili,« opisuje preobrat. Toda prav tam, kjer je eden od trgov močno oslabel, se je odprl prostor za drugega. Evropski gostje so zaradi negotovih razmer pogosteje ostajali na stari celini, zato so del izpada azijskih obiskovalcev nadomestili prav oni. »Upam si napovedati, da bo Postojnska jama leto zaključila približno na lanski ravni,« pove sogovornik, ki doda, da je prav prilagodljivost evropskega trga razlog, da kljub velikim spremembam letošnja sezona ni bistveno slabša.
Svetovni dogodki se najprej poznajo pri nacionalnosti gostov
Čeprav številke ostajajo stabilne, se je nacionalna sestava gostov precej spremenila. Batagelj pravi, da v Postojnski jami skoraj v realnem času opazujejo vpliv svetovnih kriz. »Ko se je začelo dogajanje na Bližnjem vzhodu, so Izraelci praktično izginili. Ruskih gostov ne bo, dokler tam ne bo miru. Včasih smo imeli okoli 17 tisoč izraelskih gostov, pred leti pa celo več kot 70.000 korejskih obiskovalcev.« Prav zaradi tako velikega števila organiziranih skupin Postojnska jama zelo zgodaj zazna spremembe v svetovnih potovalnih tokovih. Batagelj meni, da se zato pri njih pogosto najprej pokažejo trendi, ki jih kasneje občuti ves slovenski turizem. Toda zanimivo je, da podobne spremembe drugod po Sloveniji niso povsod enako izrazite.
Na Bledu ponudniki večinoma ne govorijo o večjih pretresih, temveč predvsem o postopnem preoblikovanju posameznih trgov. Geopolitična negotovost se po njihovih opažanjih ni pokazala toliko v številu gostov kot v njihovem vedenju. Rezervacije nastajajo pozneje, več je odločitev v zadnjem trenutku, gostje postajajo precej previdnejši pri načrtovanju potovanj. Podobno ugotavljajo tudi glede ameriškega trga. Medtem ko Batagelj pravi, da Američanov iz leta v leto prihaja več, na Bledu poudarjajo, da ameriški trg ostaja stabilen in pomemben. Obenem opažajo vse več individualnih gostov, ki potujejo samostojno in manj preko organiziranih skupin. Da se struktura gostov spreminja, potrjuje tudi Portorož, kjer se letos prvič po dolgem času spreminja vrstni red najpomembnejših tujih trgov.
Čehi presenetili Portorož, Britancev vse več na Bledu
Če so bili julija lani med tujci na tretjem mestu, so letos Čehi postali najštevilnejši tuji gostje v Portorožu. Sledijo jim Madžari, Nemci in Avstrijci, največ prenočitev pa še vedno ustvarijo domači gostje. Še zanimivejši je pogled na prvo polovico leta. Čehi so ustvarili kar 15 odstotkov več prenočitev kot lani. Sledijo Američani z desetodstotno rastjo, Madžari s sedmimi odstotki ter Srbi in Poljaki s šestimi odstotki. V Turističnem združenju Portorož ob tem opozarjajo, da ameriških obiskovalcev uradna statistika deloma sploh ne zajame. Velik del jih namreč prispe s potniškimi ladjami in v destinaciji ne prenoči. Na Bledu med najpomembnejšimi trgi ostajajo Združene države Amerike, Velika Britanija, države Beneluksa, Madžarska, Nemčija in sosednje države. Posebej izpostavljajo rast britanskih gostov, medtem ko se nemški trg nekoliko umirja.
Avtocesta kot največji nasprotnik turizma
Še eno pomembno razliko med destinacijami razkriva vprašanje prometa. Batagelj meni, da največje težave letos niso povzročile vojne, ampak prometne razmere. Po njegovem mnenju ni največji problem gost, ki zaradi kolon nekoliko zamuja, ampak tisti, ki se zaradi večurnega čakanja na cesti za izlet sploh ne odloči. Njegove besede ponazarjajo tudi razmere na slovenskih cestah. Če izpostavimo samo minuli petek, so vozniki za pot iz Kopra do Ljubljane ob približno 14. uri potrebovali slabe tri ure.
Na drugi strani v Portorožu pravijo, da neposrednih pripomb zaradi prometnih zastojev letos niso prejeli. Prav tako ocenjujejo, da dnevnih gostov ni manj kot lani, čeprav natančnih podatkov nimajo. Podobno odgovarjajo na Bledu. Tam ne zaznavajo opaznega zmanjšanja dnevnih izletov zaradi razmer na avtocestah. Več pozornosti namenjajo upravljanju prometa znotraj destinacije, kjer obiskovalce z elektronskimi tablami sproti usmerjajo na prosta parkirišča. Odgovori treh destinacij tako kažejo, da vpliv prometnih zastojev ni povsod enak. Ga pa zagotovo najbolj občutijo znamenitosti, ki živijo predvsem od dnevnih obiskovalcev, medtem ko destinacije z večdnevnim bivanjem gostov posledice za zdaj zaznavajo precej manj.
Podnebne spremembe bodo pisale nova turistična pravila
Ob kratkoročnih geopolitičnih spremembah Batagelj opozarja še na dolgoročen proces, ki bo po njegovem prepričanju v prihodnjih letih še pomembneje vplival na turistične tokove – podnebne spremembe. Po njegovih besedah gostje, ki nekaj dni preživijo na Jezerskem, v vili Planinka, vse pogosteje sami povedo, da vročino ob morju zamenjajo za hladnejše alpske kraje. Ne gre več zgolj za občutek, ampak za zavestno odločitev. Ta trend opažajo tudi številni ponudniki v alpskih destinacijah, kjer se sezona podaljšuje v jesen. Na Bledu pričakujejo zelo dobro zasedenost tudi oktobra, ponekod celo novembra, saj vedno več gostov išče prijetnejše temperature zunaj glavne poletne sezone.